Mimi Je, U Fatyô u “Kporom hen Aôndo” Kpa?

 1, 2. (a) Kanyi kwagh alaghga ior kpishi vea tôô ér ia fatyô u eren ga, kpa Bibilo taver se ishima ér nyi? (b) Ka mlu u kôôsôô u nyi Aôndo yange na Aberaham ian i lun a mi, man lu sha ci u nyi?

ALUER Un u A gbe sha man tar la ôr kwagh wou kaa ér, “Ka ikyarem je ne” nahan, a lu ú nena? Alaghga ior kpishi vea tôô ér a tsa kpa kwagh a fatyô u eren nahan ga. Gadia a er nan ve orumace di nahan nana kôr ijende a Yehova Aôndo sha wono? Nahan kpa, Bibilo taver se ishima ér mimi je se fatyô u kporom hen Aôndo.

² Aberaham u lu ngise ngise la yange kôr ijende a Aôndo kôôsôô nahan. Yange Yehova ôr kwagh u tertamen la yila un ér “huror Wam.” (Yesaia 41:8) Sha kpôô yô, Yehova yange tôô Aberaham ér ka huror na jim. A na Aberaham imba ian i kporom lun ikyua ikyua a na la, gadia a “na Aôndo jighjigh.” (Yakobu 2:23) Nyian kpa, Yehova keren aan a una ‘penda ishima’ sha mba ve civir un sha dooshima yô. (Duteronomi 10:15) Mkaanem nam taver se ishima ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:8) Mkaanem man ma lôhôn se ér se kporom hen Aôndo shi ma na se ityendezwa kpaa.

 3. Yehova lôhô se ér se̱ er nyi, man mlehe na la ngu a ityendezwa i nyi?

³ Yehova lôhô se ér se̱ kporom hen a na. A wa iyol a kegh a kegh, shi sar un u ngohol se sha u se̱ lu ahuraior a na kpaa. Shi a er ityendezwa kpaa ér, aluer se nôngo kwagh sha u se kporom hen a na yô, un kpa una er di nahan vough. Una kporom hen a vese. Sha nahan yô se hingir u nyôron ken mlu u injaa tsung—se lu a “kwaghmyer u TER.”a (Pasalmi 25:14) Ishember i “kwaghmyer” la tese ikyav i kwaghôron u ken iuv u or nan er vea ijende i nan i ishima ishima yô.

 4. Pase kwagh u a lu ijende i kangenaa yô, man Yehova ngu imba ijende la hen mba ve kporom hen a na la nena?

⁴ Ú ngu a ijende i ishima ishima i̱ ú fatyô u ôron nan kwaghmyer kpa? Imba ijende la ka or u nan we ú ikyo yô. Ú na nan jighjigh, sha ci u nan ta ikyaa a we. Iember you ka i hemba seer a seer zum u ú pase nan kwagh u a ne ú iember yô. Ka nana̱ kegh ato a we shighe u ú lu ken mzungu yô, ka i pever we iyol. Orgen môm ka nana̱ kav kwagh u a ze ú iyol ga je kpa, nan yô nan kav. Kape hen Aôndo kpa i lu je la, aluer ú kporom hen a na yô, ú hingir u lun a Ijende i mimi je ú gbe kwagh sha ishigh nagh, shi kwagh wou a gbe un ishima tsung, shi a fe kwagh wou vindi vindi kpaa yô. (Pasalmi 103:14; 1 Peteru 5:7) U suur sha a na a uma wou cii, sha ci u ú fa je wer te ikyaa a mba ve te ikyaa a na la. (Pasalmi 18:25) Nahan cii kpa, ka er Aôndo a soo ér se̱ zua a ian i civirigh i lun a na kôôsôô ne ve se zough a i ye.

 5. Kanyi Yehova a er ve i lu u se kôr cio u kporom hen a naa?

⁵ Er se lu mbaasorabo nahan, a iwasen shio yô, mayange ma se fetyô u kporom hen Aôndo ga. (Pasalmi 5:4) Kpa apostoli Paulu kaa ér: “Aôndo tese se dooshima Na sha ku u Kristu A kpe sha ci wase er se lu mbaasorabo her la.” (Mbaromanu 5:8) Sha mimi yô, Yehova yange sôr ian ver sha u Yesu a̱ “na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi yô.” (Mateu 20:28) Jighjigh u se ne naagh ku ipaan shon la na hingir u se fatyô u kporom hen Aôndo. Er “se vande doon [Aôndo] ishima” yô, a wa imaagh sha u̱ se̱ kôr ijende a na yô.—1 Yohane 4:19.

 6, 7. (a) Er nan ve se fe ser Yehova ka Aôndo u lun myer, u ma or a fatyô u fan un ga ze? (b) Yehova pase iyol na sha nyi igbenda?

⁶ Shi Yehova er kwagh ugen kpaa: A pase iyol na hen a vese. Hanma ijende i or nan ye a orgen yô, mlu u kôôsôô la ka a har sha mfe u or la nan fe ijende i nan sha mimi, shi inja i nan man igbenda i nan kpa i doo nan ishima la. Nahan luun er Yehova una lu Aôndo u ken myer, u or a fatyô u fan un ga yô, mayange ma se kporom hen a na ga. Nahan kpa, mayange a yer iyol na ga, a soo a soo ér se̱ fa un. (Yesaia 45:19) Heela tseegh ga, kwagh u a pase sha kwagh u mlu na la ngu sha ci u hanma or cii, kua hen se mbagen mba sha mnenge u tar yô, se gbe kwagh ga ne kpaa.—Mateu 11:25.

⁷ Yehova pase iyol na hen a vese nena? Akaa a á gbe la pase avegher agenegh a mlu na—er tahav nav mbu mbu ngee i gande ôron la, man mze-shimi u kwaghfan na, man dooshima na u a dumbur la nahan. (Mbaromanu 1:20) Kpa ka sha akaa a Yehova a gbe la tseegh a pase iyol na ga. Er i gbe je i lu Un A ne mbagenev mfe sha gbenda u hembancii yô, a nger kwagh ken Bibilo, Mkaanem nam sha u pasen iyol na.

 8. Er nan ve a fatyô u kaan ér Bibilo jim kpa ka ikyav i tesen mdoo u se doo Yehova ishima laa?

⁸ Bibilo iyol i i̱ kpa ka ikyav i tesen mdoo u se doo Yehova ishima la. A pase iyol na ken Mkaanem nam sha gbenda u se fatyô u kaven yô—kwagh ne tese ér se doo un ishima, shi a soo ér se̱ fa un shi se soo kwagh na kpaa. Akaa a se ôron ken Mkaanem nam ma injaam man ka a wase se u nengen “mdoom ma TER,” shi a wase se u soon u lun ikyua a na kpaa. (Pasalmi 90:17) De se time sha igbenda igenegh i injaa i Yehova a pasen iyol na ken Mkaanem nam yô.

 9. Ka hanma ajiir agen ken Bibilo i ôr kwagh i ter aeren a Aôndo jighilii?

⁹ Mkaanem má ken Ruamabera kpishi ma ma ter aeren a Aôndo jighilii yô. Ver ase ishima sha akav agen a i tese ne. “Kwagh u mimi doon TER ishima.” (Pasalmi 37:28) Aôndo “hemba agee.” (Yobu 37:23) “Mo M ngu u zungwen mhôônom je, kape TER A kaa ne.” (Yeremia 3:12) “Ngu a kwaghfan ken ishima.” (Yobu 9:4) Un ka “Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je.” (Ekesodu 34:6) “We, Tere, U doo, U kegh iyol u den kwaghbo.” (Pasalmi 86:5) Shi, er i vande teren ken ityough ki ki kar la nahan, ieren na igen hemba duen tseer tseer cii. Bibilo kaa ér: “Aôndo ka dooshima je.” (1 Yohane 4:8) Er ú lu henen sha kwagh u aeren na a injaa ne nahan, nga udugh we kporom a we hen Aôndo u a hembe tswen ne ga he?

10, 11. (a) Yehova wa nyi ken Mkaanem nam sha er una wase se se̱ hemba nengen a mlu na wang na? (b) Ka ikyav i ken Bibilo i nyi i wase se u nengen a iertom i tahav mbu Aôndo?

¹⁰ Yehova ôr se aeren na maa de je ga, kpa a wa akav jighilii a tesen aeren na shon ken Mkaanem nam. Avur a á tese se akav shon la ta se iwanger sha kwagh u avegher a mlu na kposo kposo. Nahan kwagh ne gema wase se u kporom hen a na. Nenge ase ikyav i tesen ne.

¹¹ U ôron di a ôr kwagh u “mtaver u tahav” mbu Aôndo shin takerada tseegh kuma u wasen se u kaven kwagh u tahav nav ga. (Yesaia 40:26) Se hemba kaven kwagh u tahav mbun zum u se ôr er yange yima Mbaiserael per a ve shin Zegemnger u Nyian, shi koso ikyurior la cii ken taaikyôngo anyom 40 la. Ú fatyô u nengen ken ishima you er yange i pav aiv a zegemnger la yô. Shi ta ashe nenge er ikyurior la—alaghga kohol cii yô ve kuma iorov 3,000,000 je—mba zenden sha tareghnyaagh shin zegemnger, mngerem mara kôrough ta tihi, ma keen man keera er ka kpekpe nahan. (Ekesodu 14:21; 15:8) Shi ú fatyô u nengen a ikyav i ikyo i wan man mkor u Aôndo kura ve ken taaikyôngo la kpaa. Yange mngerem due ken iwen ve ma. Shi kwaghyan u lun inja er ishamakaa i pupuu nahan gba lun hen inya kughukuku tsô. (Ekesodu 16:31; Numeri 20:11) Akaa ne cii tese ér Yehova ngu a tahav tseegh ga, kpa shi a tese ér un yaren tom a tahav nav sha ci u ior nav. Aôndo u ageegh ne “ka ijiir yase i waren ker man agee ase kpaa, ka iwasen i i lu ikua ikua ken ican” yô, nahan er se fe ser mbamsen asev mba ze hen a na yô, kwagh ne taver se ishima ga zee?—Pasalmi 46:1.

12. Yehova wasen se sha u se̱ “kav” un sha gbenda u ua wanger se nena?

¹² Yehova, u a lu jijingi ne er akaa agenegh kpaa sha u una wase se se̱ fa un yô. Er se lu uumace yô, ka kwagh u tan u ashe á nengen a mi la tseegh se fatyô u nengen a mi ye, sha nahan yô, se fatyô u nengen a kwagh u a lu ken jijingi ga. Aluer ka u Aôndo una pase iyol na hen avese sha inja i jijingi yô, a lu inja er ú ngu nôngon wer ú pase or u i mar nan a ashe a pirin wer nana̱ fa mlu u iyol you, inja er mlu u ashe ou shin bua u ú lu a mi sha kwavyolough nahan. Kpa, Yehova gem wasen se sha erdoo na sha u se̱ “kav” un sha gbenda u ua wanger se yô. Ashighe agen ka a yar tom a ikyokwaghôron man akaaôron a sha injakwagh, a tôô iyol na a kar sha akaa a se fe yô. Ashighe agen je yô, ka a ôr kwagh inja er un ngu a alegh a orumace nahan.b

13. Yesaia 40:11 wase ú u umbur nyi, man kwagh ne bende a we nena?

¹³ Ver ase ishima sha gbenda u i pase kwagh u Yehova ken Yesaia 40:11 la, i kaa her ér: “Una koso ilev Nav er orkuranilev nahan, Una kohol ônovmbaiyôngov sha uwegh Nagh, Una tôô ve Una wa sha ikum Na.” Heen ne i tôô Yehova i kar sha orkuranilev u ka nan kôr ônovmbaiyôngov sha “uwegh” ku nanegh yô. Kwagh ne tese er Aôndo a ker cio u kuran ior nav shi suen ve yô, hemban je yô mba ve taver ga la. Aluer a kôr se sha akaseaveegh na yô, kwaghbo u eren se una lu ga, sha ci u aluer se ta ikyaa a na yô, mayange una undu se ga. (Mbaromanu 8:38, 39) Orkuranilev u Tamen ne ker ônovmbaiyôngov nav we “sha ikum Na”—ishemberkwaghôron ne ngi ôron kwagh u gire, i ashighe agen orkuranilev ka nan kôr waniyôngo u i sember maren nan kange ker la. Sha nahan yô se mba a vangertiôr ser Yehova wa se ikyo shi eren a vese sha ue kpaa. Nahan ka i sar se u gban kporom kporom hen a na je.

14. Er nan ve a fatyô u kaan ér Yehova pase iyol na sha gbenda u hemban cii sha ikyev i Yesu?

¹⁴ Yehova pase iyol na sha gbenda u hemban cii sha ikyev i Yesu, Wan na u ishima ishima la, ken Mkaanem nam. Ma orgen môm kpa nana fatyô u henen kwagh vough er Aôndo nahan, shin eren aeren na shin pasen Un vindi vindi er Yesu yange er nahan ga. Kera ga je kpa, Waniunda la yange vande lun vea Ter na cii ve i mase gban mbagenev mba ken jijingi, kua sha man tar u i nengen a mi ne kpaa ye. (Mbakolose 1:15) Yesu lu vea Yehova kôôsôô. Ka nahan ve fatyô u kaan ér: “Ma or fa Wan ga, saa Ter tseegh; man shi ma or fa Ter kpaa ga, saa Wan, man shi hanmô u Wan A we ishima u pasen nan yô.” (Luka 10:22) Zum u Yesu lu shin tar sha inja i or la, a pase Ter na ken igbenda i vesen ihiar.

15, 16. Ka igbenda ihiar i nyi Yesu yange pase Ter naa?

¹⁵ Hiihii yô, atesen a Yesu wase se u fan Ter na. Yesu yange pase kwagh u Yehova sha mkaanem ma ma ker se ken ishima yô. U tesen ikyav yô, Yesu ngur pasen er Aôndo a zungu mhôônom a ngohol mbaasorabo mba ve gem asema ve hidi hen a na la yô, a tôô Yehova a kar sha ter u ngeen a mhôônom ma zungwen u yange ta ashe nenge a gbilin wan na u lu hiden hen a na ve, yevese za kuve un gba susen un zwa la. (Luka 15:11-24) Shi Yesu tese ér Yehova ka Aôndo u a “urugh” mbaasemaamimi a ve a ve hen ikyum na sha ci u hanmô ve nan doo un ishima yô. (Yohane 6:44) Ka a̱ lu anatsator u cukuu tsô una gba shin inya kpaa, a fa. Nahan Yesu kaa ér, “de cie nen ga; mbaatsator kpishi kpaa ne hemba ve.” (Mateu 10:29, 31) Imba Aôndo u wan or ikyo ngun nahan, a er nan je ve se kporom hen a na ga sha wono?

¹⁶ Sha uhar yô, ikyav i tesen i Yesu la i̱ tese se er Yehova a lu yô. Yesu bee Ter na vindi vindi je yô, a kaa ér: “U nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve.” (Yohane 14:9) Nahan ka sea ôron kwagh u i nger ken Ivangeli sha kwagh u Yesu—er yange mhôônom ma kôr un a ior man gbenda u eren kwagh a mbagenev la yô—a fatyô u kaan ér ka ierkwagh i Ter na jim je se lu ôron ye. Gbenda ugen lu u Yehova a pase se aeren na a hemba ungun ga. Sha ci u nyi?

17. Tese ikyav i kwagh u Yehova a er sha u una wase se se̱ kav mlu na yô.

¹⁷ U tesen ikyav yô: Tôô wer ú ngu nôngon wer ú pase kwagh u a lu erdoo yô. Ú fatyô u pasen inja na sha mkaan. Kpa aluer ú tese uwegh sha ma or u nan lu eren erdoo jighilii ú kaa wer, “Nenge ase kape i eren erdoo je la” yô, ishemberti i “erdoo” la ia hemba wanger, shi a kera taver u kaven inja na kpaa ga. Ka imba kwagh u Yehova a er sha u una wase se se̱ kav mlu na je la. Seer sha mpase u a pase iyol na sha mkaan la yô, a na se Wan na ér a̱ lu ikyav i tesen kpôô kpôô. Aeren a Yesu eren la tese se aeren a Aôndo. Inja na yô, ka inja er Yehova ngu kaan ken mpase u i pase kwagh u Yesu ken Ivangeli la wener: “Kape m lu je la,” nahan. Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la pase kwagh u Yesu shighe u yange lu shin tar la nena?

18. Yesu tese tahav man ijirôron i sha mimi man kwaghfan nena?

¹⁸ Yesu lu a aeren a vesen a Aôndo aa anyiin la tseer tseer. Yange lu a tahav sha uange man ijen man ku je kpaa. Nahan kpa, mayange a yar tom a tahav mbu lu a mi mbu eren ivande la sha ci na iyol na ga, shin sha u buran mbagenev ga, mayange je dondo ieren i ior mba wan kangegh, mba ve yaren tom a tahav vev sha gbenda u ikyoogh ga la nahan ga. (Mateu 4:2-4) Ijirôron i sha mimi doo un ishima. Zum u a nenge mbakpengav lu nyighen ior yan ve inyaregh yô, ishima vihi un a ve. (Mateu 21:12, 13) Yange palegh mbaatsanev shin mba i gbe ve kera la ga, kpa geman wasen amba la sha u ve̱ “zua a mmem” ken asema a ve yô. (Mateu 11:4, 5, 28-30) Kwaghfan u ken ityesen i Yesu la hemba nyityô kwaghfan ugen cii, gadia un ‘hemba Solomon’ kpaa. (Mateu 12:42) Kpa mayange Yesu timin akende a kwaghfan na ga. Mkaanem nam bende a ior mba i nengen ér ve gba kwagh ga la, sha ci u ityesen na wanger shi i taver ga shi i lu a inja kpaa.

19, 20. (a) Yesu ver ikyav tseer tseer sha kwagh u dooshima nena? (b) Se nguren ôron kwagh u i nger sha ikyav i tesen i Yesu la shi timen sha mi yô, kanyi i doo u se lu a mi ken ishima?

¹⁹ Yesu ver ikyav tseer tseer sha kwagh u dooshima. Ken tom na cii, tesen dooshima sha igbenda kposo kposo, shi lu a mhôônom ma kôron man ma zungwen kpaa. Una nenge mbagenev vea yaan ican yô, kunya u kôr un a ve keng. Mhôônom ma ma kôron un a ior la yange ma na yô wase ior kwa kimbir kimbir. (Mateu 14:14) Shin er Yesu been ior angev shi naan mba ijen i ker ve la kwaghyan nahan kpa, yange tese mhôônom nam ma zungwen sha gbenda ugen u hemban lun a inja ca je. A wase mbagenev ve fa mimi u sha kwagh u Tartor u Aôndo ú ua va orumace a averen a tsôron la, shi ve ngohol mimi shon, shi doo ve ishima kpaa. (Marku 6:34; Luka 4:43) U hemban cii je yô, Yesu tese dooshima u tangen iyol ga la, a na uma na sha ci u mbagenev a mkighir shio.—Yohane 15:13.

²⁰ Ka nahan ve ior kposo kposo zaan hen or u lun inja legh legh shi zungwen mhôônom ne ye. (Marku 10:13-16) Nahan, se nguren ôron ngeren u sha kwagh u ikyav i Yesu tese kpôô kpôô la yô, de se umbur nen hanma shighe cii ser se mba nengen a mmondo u iengem i Ter wanger wanger ken Wan na ne.—Mbaheberu 1:3.

21, 22. U keren Yehova wa nyi man nyi kere, man takerada ne ngu a nyi i ia wase se sha gbaa ne?

²¹ Gbenda u Yehova a pase iyol na wanger wanger ken Mkaanem nam la, tese ér a soo ér se̱ kporom hen a na. Nahan kpa, a kighir se ér se̱ ker u doon ityough a na ga. Ka se sea soo ve se kar a ishima se ker Yehova “er ian i zuan a Na i lu her” ne ye. (Yesaia 55:6) U keren Yehova la wa u fan aeren a na man igbenda i a eren kwagh la ker, er i pase ken Bibilo nahan. I nger Takerada u ú lu ôron hegen ne sha u wasen we sha gbaa ne.

²² Aluer ú nenge yô, i pav takerada ne ker sha aeren a anyiin a Yehova la: ka tahav man ijirôron i sha mimi man kwaghfan man dooshima je la. I hii hanma vegher sha u saven ôron ieren shon. Ityouv mbigenev mbi mbi dondo la di gema time sha m-er u Yehova a eren ieren shon sha igbenda wue wue yô. Shi hanma vegher ngu a ityough ki ki tese er Yesu yange tese ikyav i ieren shon yô, kua ki genegh ki timen sha gbenda u se kpa se fatyô u eren ieren shon ken uuma asev yô.

23, 24. (a) Pase ikyav i ngeren u a lu a itinekwagh ér “Mbampin mba Henen sha Kwagh” la. (b) Aluer se mba gbidyen kwar sha kwagh u se hen la yô, kwagh ne una wase se u seer kporom hen Aôndo nena?

²³ Hii sha ityough kin je, i nger itinekwagh i i kaa ér: “Mbampin mba Henen sha Kwagh” la. U tesen ikyav yô, nenge ken akwati u a lu sha peeji 24 la. I nger mbampin man avur a a lu her la ka sha ci u hiden saven ityough kin ga. Kpa i nger ve sha u wasen we u gbidyen kwar sha akaa a injaa agenegh a i ôr kwagh sha mi yô. Ú yar tom a gbaa kwaghngeren shon ne tsema tsema nena? Bugh hanma ivur i̱ í tese pe a zua a i̱ la nahan kundu ishima ôr i̱ zulee. Ú been yô, time sha mpin u a dondo sha ivur shon i̱ í tese pe a zua a i̱ la. Gbidye kwar sha mbamlumun mba ú zou a mi mbara. Alaghga ú soo u seer keren iwanger sha mi kpaa. Seer pinen iyol you mbampin amba ne, wer: ‘Kwagh ne tesem nyi sha kwagh u Yehova? A bende a uma wam nena? Me yar tom a mi sha u wasen mbagenev nena?’

²⁴ Imba kwar u gbidyen la ua wase se u hemban kporom hen Yehova cii. Sha ci u nyi? Bibilo ôr kwagh u kwar u gbidyen ter ishima. (Pasalmi 19:14) Ka sea gbidye kwar sha ma kwagh u se hen sha kwagh u Aôndo yô, kwagh shon ka a bende avese shi a núm se, nahan se mase yaren tom sha mi. Mdoo u Aôndo a doo se ishima la ka a seer zan shimi, shi dooshima la di a gema a na i sar se u eren kwagh sha ishima na sha ci u ka Ijende yase i sôngo sôngo. (1 Yohane 5:3) Aluer se soo u kôron ijende a Yehova sôngo sôngo yô, saa se fa aeren na man igbenda na kpaa. Nahan kpa, hiihii yô, de se time sha vegher u mlu u Aôndo u a lu ityôkyaa i vesen i kporom hen a na la—ka icighanmlu na je la.