Ú Ngu Môm Ken Mba Ve Doo Aôndo Ishima La Kpa?

“Or u nan lu a atindi Am, man nan we a iko kpaa yô, ka nan je, M doo nan ishima ye. Or u M doo nan ishima kpaa, nana doo Terem ishima.”—YOHANE 14:21.

 1, 2. (a) Yehova tese ér uumace doo un ishima nena? (b) Kanyi iniongo yange Yesu hii ken tugh mbu Nisan 14, 33 S.W. laa?

UUMACE mba Yehova a gbe la ve doo un ishima. Sha kpôô yô, tar u uumace doo un ishima je “A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yohane 3:16) Er shighe u M-umbur u ku u Kristu a lu zurum nahan, ka u Mbakristu mba mimi vea hemba kaven er ‘se doo Yehova ishima, man A tindi Wan Na a hingir iwom sha asorabo ase’ yô.—1 Yohane 4:10.

² Ken tugh mbu Nisan 14, 33 S.W. la, Yesu man mbahenen nav 12 kohol sha kpoyou u sha ken Yerusalem sha u vea ya Paseka sha u umbur myom u i yima Mbaiserael i due a ve ken Igipiti la. (Mateu 26:17-20) Mba eren iniongo i Mbayuda la mba kur yô, Yesu na Yuda u Isekarioti gbenda man hii kwaghyan u aikighe u umbur ku na u lu u una va hingir M-umbur u Mbakristu umbur ku u Yesu la.a Yesu tôô bredi u i we kwa ga man wain u nyian ve lu ikyav i tilen sha iyol na man awambe a na, a na mbahenen mba 11mba ve mase shin her la ér ve̱ kar ve ya. I nger kwagh u yange er la vindi vindi ken Ivangeli i orngeren Mateu man Marku man Luka man sha ikyev i apostoli Paulu u yange yila iniongon shon ér “kwaghyan u umbur Ter la.”—1 Mbakorinte 11:20; Mateu 26:26-28; Marku 14:22-25; Luka 22:19, 20.

 3. Kwagh u apostoli Yohane nger sha kwagh u ahwa a masejime a Yesu mase lun vea mbahenen nav sha kpoyou u sha la kaha kposo sha kwagh u mbagenev yange ve nger la sha igbenda i nyi?

³ Kwagh ka a er yô, apostoli Yohane yange ôr kwagh ter mkar u karen bredi man wain la ga, alaghga ka sha ci u sha shighe u lu ngeren ivangeli na (ken 98 S.W. nahan) la, gbenda u karen bredi man wain kera lu Mbakristu mba tsuaa mbara kwagh u he ga. (1 Mbakorinte 11:23-26) Nahan kpa, lu Yohane tseegh yange jijingi na un u pasen se kwagh sha kwagh u Yesu yange ôr shi er cii ve mase hiin iniongo i M-umbur u ku Na la, man kwagh u yange ôr shi er zum u a bee i̱ kera kpaa ye. Kwagh u kpilighyol u i er se vindi vindi ne iv ityouv mbi ivangeli i Yohane la kuma itian je. Kwagh ne tese ambaaior a á doo Aôndo ishima la wanger wanger. De se time ken Yohane ityough 13 zan zan 17 la.

Hen Kwagh sha Ikyav i Dooshima u Yesu La

 4. (a) Yohane yange ôr itinekwagh i vesen i mkohol u Yesu vea mbahenen nav zum u a hii iniongo i M-umbur la var var nena? (b) Yesu doo Yehova ishima sha ityôkyaa i vesen i nyi?

⁴ Dooshima ka itinekwagh i vesen ken ityouv mbì mbí lu a kwaghwan u masejime u Yesu wa mbahenen nav yô. Sha kpôô yô, ishember i “dooshima” la i due sha asember agen atô kposo kposo kuma kwa 31 ken takerada shon. Ma ijiir igen môm kpa mdoo u Yehova Ter u Yesu a doo un ishima tsung shi mbahenen nav kpa ve doo un ishima la ngu tseer tseer er ken ityouv mbin nahan ga. A fatyô u nengen a ikyav i dooshima u Yesu a lu a mi sha Yehova la ken ngeren mba Ivangeli mba ve er kwagh u uma na la cii, kpa ka Yohane tseegh a nger kwagh u yange Yesu ôr wang ér: ‘Ter doom ishima’ la ye. (Yohane 14:31) Yesu shi yange kaa wener un doo Yehova ishima, shi pase ityôkyaa kpaa. A kaa ér: “Er M doo Ter ishima, nahan kape ne kpaa, ne doom ishima la; luun nen ken dooshima Wam ne. Aluer ne wa atindi Am iko yô, né lu ken dooshima Wam; er Mo kpaa M we atindi a Terem iko, man M luun ken dooshima Na nahan.” (Yohane 15:9, 10) Een, Wan u Yehova doo un ishima sha ci u we atindi a na ikyo shin uwegh ga. Kwagh ne ka ityesen i dedoo hen mbadondon mba Yesu Kristu cii!

 5. Yesu yange tese mdoo u mbahenen nav doo un ishima la nena?

⁵ Yohane nger kwagh u dooshima u Yesu a lu a mi sha mbahenen nav la tseer tseer ken mhii u ngeren na u sha imôngo i Yesu yange mase teman vea mbahenen nav la. Yohane kaa ér: “Tsô er iyange i iniongo i Paseka lu a kuma ga la er Yesu fa shighe Na kuma u Una due shin tar ne, Una yem hen Ter yô, er ior Nav mba ve lu shin tar ne ve doo Un ishima yô, ve doo Un ishima zan zan ar sha mkur je.” (Yohane 13:1) Hen aikighe shon u mayange a hungur a mi ga la, a na ve ityesen sha kwagh u shilen mbagenev saan saan i vea hungur a mi ga yô. A ôô ve angahar. Lu kwagh u hanmô ve yange ma nan kar a ishima ma nan er a Yesu man anmgbianev vev je la, kpa ve er nahan ga. Yesu er tom u hiden a iyol ijime ne, tsô a kaa a mbahenen nav ér: “Aluer Mo u M lu Ter man Ortesen, M ôô ne angahar yô, nahan ka u ne kpaa ne̱ ôô ayol a en angahar nahan keng. Gadia M ver ne ikav i tesen sha er ne kpaa er nen er M er ne nahan.” (Yohane 13:14, 15) Mbakristu mba mimi ve̱ lu a ishima i shilen anmgbianev vev, shi i saan ve iyol u eren nahan kpaa.—Mateu 20:26, 27; Yohane 13:17.

Dondo Tindi u He La

 6, 7. (a) Kanyi kwagh i vesen Yohane a pase se sha kwagh u mver u iniongo i M-umbur laa? (b) Ka tindi u he u nyi Yesu yange na mbahenen nava, man kanyi yange i lu i he ken tindi shono?

⁶ Ka Yohane tseegh yange nger kwagh u yange za hemen sha kpoyou u sha hen tugh mbu Nisan 14 la pase jighilii ér yange Yuda Isekarioti undu ijiir la due ye. (Yohane 13:21-30) Aluer i kohol ngeren mba Ivangeli mban cii i nenge sha mi yô, ikyav tese ér or u nengen mker la yange undu ve yem cii ve, Yesu mase hiin iniongo i M-umbur u ku Na la ye. Tsô a lam a mbahenen nav naghelaa, lu wan ve kwagh kwa u masetyô shi tesen ve kpaa. Er se lu wan ago iyol u zan iniongo i M-umbur ne nahan, i̱ sar se tsung u ungwan kwagh u Yesu yange ôr sha iaven shon la, hemban cii je yô sha er se cii se soo ser ma se lu ken mba ve doo Aôndo ishima yô.

⁷ Kwaghwan u hiihii u Yesu wa mbahenen nav shighe u a ver iniongo i M-umbur u ku na a bee kera la lu kwagh u he. A kaa ér: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan, kape ne kpaa, doo nen ayol a en vough la. Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:34, 35) Tindi ne yange lu a nyi kwagh i he? Hen aikighe shon la je, shighe ze deghôô yô, Yesu ta iwanger sha kwagh la, a kaa ér: “Ka tindi Wam u M we ne ne, doo nen ayol a en, er ne doom ishima nahan. Or ngu a dooshima u a hembe ngun ga, je u or nana gbihi uma u nan sha ci u akar a nan.” (Yohane 15:12, 13) Tindi u Mose la wa Mbaiserael kwagh ér ‘or u nan we ndor a ve yô nana̱ doo ve ishima er ve iyol ve nahan.’ (Levitiku 19:18) Kpa tindi u Yesu la saa heela ga. Lu u Mbakristu vea doo ayol ave er ve doo Kristu ishima nahan, vea keghen a kegh iyol u nan uuma vev je kpaa sha ci u anmgbianev vev.

 8. (a) Dooshima u tangen iyol ga la kua nyi man nyi kere? (b) Mbashiada mba Yehova mba tesen dooshima u tangen iyol ga nyian nena?

⁸ Shighe u iniongo i M-umbur ne ka shighe u injaa u se gbidye kwar se nenge, se asange asange man tiônnongo jimin cii, aluer sha mimi je se mba a ikyav i Mcivir u sha inja i Kristu ne yô—ka dooshima u sha inja i Kristu je la. Imba dooshima u tangen iyol ga la ashighe agen alaghga a gba u Orkristu nana tsua u veren uma u nan sha zongo a u nengen anmgbianev mba nanev mker la, man kwagh er nahan kpur kpur. Er ashighe agen kwagh ka a er nahan kpa, kwagh hembe gban u se de u keren mkpeyol wase iyol yase sha u wasen shi shilen anmgbianev asev kua mbagenev kpaa. Apostoli Paulu yange lu ikyav i tesen i dedoo sha gbaa ne. (2 Mbakorinte 12:15; Mbafilipi 2:17) I fa Mbashiada mba Yehova sha tar cii sha jijingi ve u tangen iyol ga la, mba wasen anmgbianev vev kua mbawanndor a ve kpaa, shi ka ve nôngo tsung u samber a mimi u ken Bibilo la hen ior kpaa.b—Mbagalatia 6:10.

Mbamlu Mba Ve Kom u Kuran La

 9. Kanyi ka i saan se iyol u eren sha u kuran mlu u injaa wase vea Aôndo man Wan na laa?

⁹ Kwagh u a hembe lun se a inja er u se doo Yehova man Wan na Yesu Kristu ishima yô, ngu ga. Nahan kpa, u se̱ zua a dooshima ne shi se̱ fa mdoom nam yô, kwagh ngu u se er keng yô. Ken tugh mbu masejime mbu Yesu lu vea mbahenen nav la, a kaa ér: “Or u nan lu a atindi Am, man nan we a iko kpaa yô, ka nan je, M doo nan ishima ye. Or u M doo nan ishima kpaa, nana doo Terem ishima; Mo kpaa nana doom ishima, man Me pase iyol Yam her a nan kpaa.” (Yohane 14:21) Er ikyaryan yase a Aôndo man Wan na la i gbe se kwagh kpen kpen yô, se mba kor atindi na saan saan je. Kwagh ne kua tindi u he u i we ér se̱ lu a dooshima u tangen iyol ga la, man kwaghwan u Kristu yange nder shin ku ve wa la, ér se̱ “ôr nongoior la kwaghaôndo, shi se̱ pase” ve kwagh tsema tsema kpaa, shi se̱ nôngo se̱ “gema” mba ve ngohol loho u dedoo cii ve̱ hingir “mbahenen” la kpaa.—Aerenakaa 10:42; Mateu 28:19, 20.

10. Ka mbamlu mba injaav mba nyi ve lu sha ci u mba i shigh ve mkurem man “iyôngo igen” la kpaa?

¹⁰ Hen tugh mbura je, Yesu ngur nan ikyar sha mpin u apostoli u jighjigh Yuda (Tadeu) pine un la yô, a kaa ér: “Aluer Mea doo or ishima yô, nana kuran kwaghôron Wam; Terem kpaa nana doo Un ishima; Sé va her a nan Sé va er ijiir i tsan her a nan kpaa.” (Yohane 14:22, 23) Zum u Mbakristu mba i shigh ve mkurem shi i yer ve ér ve̱ za hemen sha vea Kristu imôngo la ve lu shin tar ne her la je, ve ya ikyar a Yehova man Wan na kôôsôô je zua ga. (Yohane 15:15; 16:27; 17:22; Mbaheberu 3:1; 1 Yohane 3:2, 24) Kpa “iyôngo igen” i i lu akar a ve, ishimaverenkeghen ve i lu u va lun uma gbem shin tar la kpaa mba a mlu u injaa vea Yesu Kristu u i lu un a lu “orkuran môm” la, man Aôndo ve, Yehova, aluer ve za hemen u wan atindi na ikyo di tsô yô.—Yohane 10:16; Pasalmi 15:1-5; 25:14.

‘Ne Mba Ior i Tar Ne Ga’

11. Ka icin i nyi Yesu yange ta mbahenen nava?

¹¹ Ken mkombo shon u masejime u Yesu tema vea mbahenen nav cii man ku na la, a ta ve icin gban gban a kaa ér: Aluer or a doo Aôndo ishima yô, tar ua kôr nan ihyom. A kaa ér: “Aluer tar ua kôr ne ihom yô, fa nen u vande kôron Mo ihom je er u lu a kôr ne ihom ga yô. Aluer nea lu ior i tar ne yô, ma ne lu kwagh u tar jim, ma ne doo tar ishima; kpa er ne lu ior i tar ne ga, Mo M gem M tsough ne shin tar ne kera yô, ka nahan man tar u ker ne ihom ye. Umbur nen kwaghôron u M ôr ne la Mer: Wanakiriki hembe ter na icivir ga; lu vea tôvom a ican yô, ne kpaa vea tôv ne a ican je; lu vea wa kwaghôron Wam iko yô, u wen kpaa vea wa un iko.”—Yohane 15:18-20.

12. (a) Er nan ve Yesu yange wa mbahenen nav kwagh ér tar ua kôr ve ihyomo? (b) Kanyi kwagh i doo u ior cii vea time sha mi er iniongo i M-umbur ne i lu zurum nee?

¹² Yange Yesu ta icin ne sha ci u mbaapostoli mba 11 mbara man Mbakristu mba mimi mba vea va ken ijime ve la cii ve de vôron ve̱ deen tom sha ci u tar kôr ve ihyom yum ga yô. A seer wener: “Akaa ne M ôr ne sha er de nenge nen gbev ga yô. Vea dugh ne ken ushinagoge kera; shighe ngu van je u hanma or u nana wua ne yô, nana hen er nan ngu eren tom u civir Aôndo. Akaa angan vea er sha ci u ve fe Ter ga, Mo kpaa ve fem ga yô.” (Yohane 16:1-3) Takerada ugen u pasen asemberatii a ken Bibilo pase ér ishember i tesen ieren i̱ í nger heen ér ‘nenge gbev’ ne inja na yô ér “u nan or hiin u hunan or u i gbe u ma nan ne nan jighjigh la shi geman ijime a or u ma nan suur sha nan shi ma nan ungwan imo i nan la; u nan or gbeev.” Er shighe u eren iniongo i M-umbur ne a lu zurum yô, doo u ior cii vea time sha uuma mba mbajighjigh mba ngise man mba ainge, shi vea dondo ikyav i tesen ve i mtil u tilen dông ken imeen la. De deen wer ahendan shin tôvacan a̱ na ú u̱ gema ijime a Yehova man Yesu ga, kpa nyima tsombor suur sha ve shi wa imo ve ikyo kpaa.

13. Kanyi Yesu yange sôn Ter na ken msen sha ci u mbadondon unu?

¹³ Ken msen u Yesu mase eren cii ve undu kpoyou u sha shon u ve tema ker ken Yerusalem la, a kaa Ter na ér: “M na ve kwaghôron Wou, kpa tar kôr ve ihom, sha ci u ve lu ior i tar ne ga yô, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan. M ngu eren msen Mer: Kura ve shin tar ne kera ga, kpa M ngu sônon Mer kura ve sha ifer. Ve mba ior i tar ne ga, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan.” (Yohane 17:14-16) Se mba a vangertiôr ser Yehova kor mba ve doo un ishima la, sha u taver ve ishima er ve til paleghaa a tar yô.—Yesaia 40:29-31.

Lun Nen ken Dooshima u Ter man ken Dooshima u Wan

14, 15. (a) Yesu yange tôô iyol na kar sha nyi kwagha, man yange kaha kposo a ‘wain u bo’ u hana? (b) Ka unô ve lu “agbar” a “kon u wain u mimi” laa?

¹⁴ Ken iliam i sôngo sôngo i Yesu lam vea mbahenen nav mbajighjigh hen tugh mbu Nisan 14 la, a tôô iyol na a kar sha “kon u wain u mimi,” a tese mkposo u ú man ‘wain u bo’ u Iserael u mba banen a jighjigh la. A kaa ér: “Mo M ngu kon u wain u mimi, Terem ka orshiren.” (Yohane 15:1) Profeti Yeremia yange vande ngeren mkaanem ma Yehova tindi hen ior nav mba undun mimi la uderimbaanyomov imôngo ken jime, ér: “Mo M môôr we er kon u wain u injaa, . . . man ka nyi u gem u hingir Mo agbaa a bo a kon u wain ugen nahana?” (Yeremia 2:21) Shi profeti Hosea kpa nger ér: “Iserael ka kon u wain u hômon gese gese, u umen atam a u. Asema nga ve ahar.”—Hosea 10:1, 2.

¹⁵ U Iserael yange ma lu umen atam a mcivir u mimi la yô, de gba ken to u vendan mimi la, gema lu umen atam a iyol na. Yange ka masen shin ayange atar u Yesu una tema imôngo i masetyô vea mbahenen nav mbajighjigh yô, a kaa a mbahemenev mba Mbayuda mba imangerev mbara ér: “M kaan ne ye, á ngohol tartor u Aôndo hen a ven kera á na ikurior i ia ume atam yô.” (Mateu 21:43) Tar u he shon la ka “Iserael u Aôndo” la, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve lu iorov 144,000, mba i tee ve i kar sha “agbar” a “kon u wain u mimi,” Yesu Kristu je la.—Mbagalatia 6:16; Yohane 15:5; Mpase 14:1, 3.

16. Yesu yange taver mbaapostoli mbajighjigh mba 11 mbara ishima ér ve̱ er nyi, man a fatyô u ôron sha kwagh u asande a mbajighjigh mba ken ayange a mkur ne ér nyi?

¹⁶ Yesu yange kaa a mbaapostoli mba 11 mba ve lu a na imôngo sha kpoyou u sha la ér: “Hanma gbaa u ker a Mo u a um ga yô, ka A kar a mi sha; man shi hanma gbaa u a um yô, ka A sôr un sha er una shi á hemba umen atam yô. Luun nen ken a Mo, Mo kpaa Me luun ken a ven. Er gbaa iyol na una fatyô umen atam ga, saa una luun ken kon u wain, kape ne kpaa, saa né luun ken a Mo la.” (Yohane 15:2, 4) Kwagh u ior mba Yehova mba sha ayange ase ne tese ér asande a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mba ken mzough vea Kristu Yesu u a lu Ityough vev la. (Mbaefese 5:23) Ve lumun ér i̱ wanger ve shi i̱ sôr ve kpaa. (Malaki 3:2, 3) Hii ken inyom i 1919 la je, ve ume atam a Tartor mgbeghaa, hiihii lu u seer Mbakristu mbagenev mba i shigh ve mkurem la, kpa hii ken inyom i 1935 la je, “zegeikpelaior” i i̱ lu akar ve la ngi hemban seer a seer.—Mpase 7:9; Yesaia 60:4, 8-11.

17, 18. (a) Ka mkaanem ma Yesu ma nyi ma wasen mba i shigh ve mkurem la man iyôngo igen u lun ken dooshima u Yehova here? (b) U zan iniongo i M-umbur la una wase se nena?

¹⁷ Mkaanem ma Yesu yange seer ôron la ma sha ci u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la man akar ve kpaa. Yange kaa ér: “Ka kwagh ne a ne Terem icivir ye, ka u ne ume atam kpishi la, man ne hingir mbahenen Av ye. Er M doo Ter ishima, nahan kape ne kpaa, ne doom ishima la; luun nen ken dooshima Wam ne. Aluer ne wa atindi Am iko yô, né lu ken dooshima Wam; er Mo kpaa M we atindi a Terem iko, man M luun ken dooshima Na nahan.”—Yohane 15:8-10.

¹⁸ Se cii ka se pe lun ken dooshima u Aôndo, man kwagh ne mgbeghan se u lun Mbakristu mba umen atam. Se mba eren kwagh ne sha u pasen “Loho u Dedoo u tartor” sha hanma ian i í dugh cii. (Mateu 24:14) Shi ka se nôngo sha tahav asev cii u lun a “ityamegh ki Jijingi” ken uuma asev asange asange. (Mbagalatia 5:22, 23) U zan iniongo i M-umbur u ku u Kristu la una taver se ishimatseen i se lu a mi u eren kwagh ne la, sha ci u ia umbur se mdoo u se doo Aôndo man Kristu ishima je i gande ôron la.—2 Mbakorinte 5:14, 15.

19. Ka iwasen igen i nyi a time sha mi ken ngeren u a dondo laa?

¹⁹ Yesu yange veren iniongo i M-umbur la cii yô, a tôndo zwa wener Ter na una tindi mbadondon un mba jighjigh mbara a “Orsurunshima, ka Icighan Jijingi je la.” (Yohane 14:26) Se lu timen sha gbenda u jijingi ne á wasen mba i shigh ve mkurem la man iyôngo igen u lun ken dooshima u Yehova her la ken ngeren u a dondo la.

[Footnotes]

Mbampin mba Hiden Umbur Kwagh

• Ka ityesen i injaa i nyi yange Yesu tese mbahenen nav sha kwagh u shilen tom saan saana?

• Ka sha nyi gbenda shighe u iniongo i M-umbur ne a lu u sha inja u hiden gbidyen kwar sha iyol yasa?

• Hii nan ve icin i Yesu yange ta sha kwagh u ihyom i kôron man tôvacan u tar ua va a mi sha avese la una na se gbeev mbu nôngon ga?

• Ka an nan lu “kon u wain u mimi” laa? Ka unô ve lu “agbar,” man i ver ishima ér ve er nyi?

[Picture on page 21]

Yesu yange na mbaapostoli nav ityesen sha kwagh u shiren tom saan saan i vea tsa a hungur a mi ga yô

[Pictures on page 22]

Mbahenen mba Kristu mba kor tindi u a we ve ér ve̱ lu a dooshima u tangen iyol ga la