“Kwaghôron U Aôndo Seer Ngeen”
“A tindi imo Na shin tar, mkaanem Nam ma zan fefa je.”—PASALMI 147:15.
1, 2. Kanyi tom yange Yesu na mbahenen nava, man kanyi yange i lu ken tom shono?
MÔM ken akaaôron a uprofeti a hemban kpilighyol ken Bibilo la ngu ken Aerenakaa 1:8. Ka masen shin kpuaa u Yesu una kôndo a yem sha yô, a kaa a mbadondon un mbajighjigh la ér: “Kpa né va ngohol agee shighe u Icighan Jijingi Una va sha a ven yô, man né lu mbapasen kwagh Wam . . . zan zan á ar ken ikighir i tar je.” Kwagh ne lu u una lu zege tom kpen kpen!
2 U yôôn mkaanem ma Aôndo sha tar cii la yange a lu inja er ka tom u taver kpishi hen mbahenen mba kpuaa mba i na ve ú la nahan. Nenge ase kwagh u yange lu ken tom shon la. Lu u vea wase ior u kaven loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. (Mateu 24:14) U eren shiada i Yesu la shi lu u pasen mbagenev atesen a na a ageegh la kua u pasen tom na ken awashima u Yehova kpaa. Heela tseegh ga, tom la kua u geman ior hingir mbahenen shi eren ve batisema kpaa. Man yange lu u a er kwagh ne tar sha won cii!—Mateu 28:19, 20.
3. Lu sha nyi kwagh Yesu taver mbahenen nav asema, man ve gema ve er tom u yange i na ve la nena?
3 Nahan cii kpa Yesu lu taver mbadondon un asema ér icighan jijingi una lu a ve zum u vea lu eren tom u un ne ve la. Nahan yô, shin er yange tom la yuhwa kpishi man er mbaahendanev lu nôngon sha igyosough a uwer gban shio sha u yangen mbahenen mba Yesu mba tsuaa mbara nahan kpaa, ve er kwagh u yange na ve zwa ér ve̱ er la ve kure. Ka kwagh u mimi u yange e̱r u̱ a fatyô u nyiman ga yô.
4. Dooshima u Aôndo due ken igbar sha iniezwa i pasen mbagenev kwagh shi tesen ve la nena?
4 Tom u pasen kwagh tar sha won cii man ú kwaghtesen la yange lu mtese u tesen mdoo u ior mba ve fe Aôndo ga ve doo un ishima la. Ú na ve ian i kporom ikyua a Yehova shi zuan a mde u asorabo. (Aerenakaa 26:18) Iniezwa i pasen shi tesen kwagh la shi yange i tese dooshima u Aôndo sha mba ve lu pasen loho shon la, sha ci u ú na ve ian i tesen mcivir u ve civir Yehova shi tesen dooshima u mba ve lu uumace a ve imôngo ve doo ve ishima la. (Mateu 22:37-39) Tom u Kristu ne yange u gba apostoli Paulu ishima je yô a yila ú ér ka “kwagh u injaa.”—2 Mbakorinte 4:7.
5. (a) Ka hana se zua a tsegh ku mbayiase ku mimi ku Mbakristu mba tsuaa laa, man kanyi mzehemen yange i tsengaôron kere? (b) Er nan ve takerada u Aerenakaa ú lu a iwasen hen mbacivir Aôndo nyiana?
5 Kwagh u mbayiase u á hembe lun u mimi u sha tom u kwaghpasen ú Mbakristu mba tsuaa la ngu ken takerada u Aerenakaa u yange i na ér i̱ nger, man orhenen Luka nger la. Ka kwaghngeren u akaa a kpilighyol man á mseer u fere fe fere kpaa. Mseer u mfe u Mkaanem ma Aôndo ne umbur se kwagh u Pasalmi 147:15 a kaa la, ér: “[Yehova] tindi imo Na shin tar, mkaanem Nam ma zan fefa je.” Kwagh u Mbakristu mba tsuaa mba yange icighan jijingi na ve tahav la kohol cii ka kwagh u ságher iyol man u lun a iwasen kpishi hen a vese nyian. Mbashiada mba Yehova kpa mba shiren tom shon u pasenkwagh shi geman ior hingir mbahenen la, ka di er se hembe eren ú di tsô. Shi se kpa se mba tagher a mbamzeyol mba ve lu kwagh môm a mba Mbakristu mba ken derianyom u hiihii la yange ve tagher a mi yô. Ka sea nengen er Yehova yange na Mbakristu mba tsuaa mbara iveren man tahav yô, jighjigh wase u se ne m-sue u a suen se la a seer a seer taver.
Mseer u Iyenge i Mbahenen
6. Ka ishemberkwaghôron i nyi i i ter mseer i dugh kwa tar ken takerada u Aerenakaa, man ka kwagh u nyi i̱ lu ôrono?
6 Gbenda u timen sha m-iv u Aerenakaa 1:8 yô ka u nengen sha kwaghôron u í kaa ér “kwaghôron u Aôndo seer ngeen” la, ka kwaghôron u ingyeren na i̱ pande i̱ kaha kpuaa kpa a due acin atar tseegh ken Bibilo man acin la cii a dugh i lu ken takerada u Aerenakaa yô. (Aerenakaa 6:7; 12:24; 19:20, ka se se nger i yier ye.) Mkaanem ma i nger ér “kwaghôron u Aôndo” shin “kwaghôron u Ter,” ma i nger sha ajiir ne cii ma ôron ka kwagh u loho u dedoo—ka loho u icighan mimi u doon tsung man u lun uma man u lun a tahav mbu geman uuma mba ior mba ve lumun a ú yô.—Mbaheberu 4:12.
7. I zua mseer u mkaanem ma Aôndo ken Aerenakaa 6:7 la sha nyi, man kanyi yange i er sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 S.W. la?
7 Kwa u hiihii u i er kwagh u mseer u mkaanem ma Aôndo yô ka ken Aerenakaa 6:7. I nger hen ijiir la ér: “Kwaghôron u Aôndo seer ngeen; iyenge i mbahenen seer ken Yerusalem kpishi; upristi kpishi kpaa lu wan jighjigh u nan la iko.” Heen ne, i zua mseer sha mngee u iyenge i mbahenen la. Sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 S.W. la, i haa icighan jijingi u Aôndo sha mbahenen 120 mba ve kohol ijiir i môm sha kpoiyou u sha yô. Apostoli Peteru na kwaghôron u sagher iyol kpishi, nahan ken atô u mba yange ve ungwa la cii, mbagen 3,000 hingir mbananjighjigh sha iyange la je. Yange á lu num-kpugh u vesen je yange una lu zum u ior udubu imôngo lu yemen hen ityungumnger shin atungu a mnger a ken Yerusalem man uikyasen nav sha u i̱ za er ve batisema ken iti i Yesu, un u yange i vande manden un inja er ka iferor ayange vande karen kuman 50 la ye!—Aerenakaa 2:41.
8. Mbahenen lu seer a seer ken anyom a dondon sha Pentekosti u ken inyom i 33 S.W. la nena?
8 Kpa kwagh la yange lu a lu di mhii tsô. Iniôngon i mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve lu nôngon u kighir tom kwaghpasen la lu gbilin. Kwagh u hemba lanen mbahemen mbara ishima je yô, “Ter lu seer [mbahenen] mba i lu yiman ve la sha iyenge ve ayange ayange.” (Aerenakaa 2:47) Ica gba ga tsô, “iyenge ve kuma er dubu utaan nahan.” Ka been heela sha yô, “mbanan Ter jighjigh kpaa ve seer a seer, ikpelaior kpishi i nomso man i ukase kpaa.” (Aerenakaa 4:4; 5:14) I ôr kwagh u iaven i ken masejime la ér: “Nahan bem gba sha nongo u Kristu u u lu ken Yudia cii, man Galilia kua Samaria kpaa; er i lu maan ve a maa, man ve lu zenden ken mciem ma Ter man ken msurshima u Icighan Jijingi yô, ve seer a seer ngeen.” (Aerenakaa 9:31) Anyom nga karen daalaa yô, alaghga lu ken 58 S.W. la nahan, í ôr kwagh i ter “ior mba dubu imôngo je, mba ve [na] jighjigh yô.” (Aerenakaa 21:20) Hen shighe ne Atôatyev kpishi kpa lu mbananjighjigh.
9. Ú pase kwagh u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la nena?
9 Iyenge i seer ingin yange i hemba lun sha mgem u geman ior asema. Kwaghaôndo ne yange lu u he—kpa lu gbughur tahav kpishi. U gban di teman a tema er ior mba ken côôci la yô, yange mbahenen har asema a ve cii sha Yehova man Mkaanem nam, ashighe agen yange ve zua a mimi ne sha ikyev i ior mba i tev ve a ican tsung yô. (Aerenakaa 16:23, 26-33) Mba yange ve ngohol Kwagh u Kristu la ve er nahan sha ci u ve gbidye kwar a ishima ve kuma ve ve, ve mase tsuan u ngohol a asema a ve ye. (Mbaromanu 12:1) Yange i tese ve igbenda i Aôndo; mimi lu ken mhen vev man ken asema a ve kpaa. (Mbaheberu 8:10, 11) Ve kegh iyol u kpen ku sha kwagh u ve na jighjigh a mi yô.—Aerenakaa 7:51-60.
10. Kanyi tom yange Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la lu a mini, man kanyi i̱ lu kwagh môm a ú ainge?
10 Ior mba ve lumun a ityesen i Kristu la kav er i lu tom ve u pasen mbagenev mimi la yô. Kwagh ne yange wase sha mseer u iyenge ve la jighilii. Orgen u timen ken Bibilo kaa ér: “Yange i nenge u̱ samber a jighjigh u nan la inja er ka kwagh u a lu sha ci u ior mba ve lu a ishima i tseen shin mbaivangeli mba i ver a ver ve ga. Tom ivangeli yange u lu kwagh u hiihii ken hanma or u ken Côôci cii kua tom u nan kpaa. . . . Msamber u nongo u Kristu yange u samber kwa môm gbiaa la wase nongo ne kpishi sha mhii u ú la je.” Shi a seer ngeren ér: “Tom u pasen ivangeli yange u lu ken awambe a Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara.” Kape Mbakristu mba mimi mba ainge kpa i lu je la.
Msamber u sha Ityar i Ityar
11. Kanyi inja mseer i er kwagh u i̱ ken Aerenakaa 12:24 laa, man yange za hemen nena?
11 Ijiir i sha uhar i i ter mseer u mkaanem ma Aôndo yô ka ken Aerenakaa 12:24 la. I kaa ér: “Kpa kwaghôron u Ter yô, lu seer a seer man shi lu ngeen kpaa.” Kwaghôron ne ngu ôron ka msamber u sha ityar i ityar la. Shin er gomoti lu hendan a ve nahan cii kpa tom za hemen u vesen her. Yange i hii haan icighan jijingi sha ior ken Yerusalem man hii heela je mkaanem mara samber fese je. Tôvacan u ken Yerusalem yange sambe mbahenen sha uipaven wue wue ken tar u Yudia man Samaria. Lu nyi i̱ va kere? “Ve mba i sambe ve la yô, ve yem han han, ve lu yôôn Loho u Dedoo.” (Aerenakaa 8:1, 4) Yange i tese Filibu ér a̱ za pase orgen u yange er batisema bee kera ve yem a loho ne ken tar u Etiopia la kwaghaôndo. (Aerenakaa 8:26-28, 38, 39) Yange ngôôr ga tsô maa mimi la wa amise ken tar u Lida man Kpuun Kpuun u tar u Saron man Yopa. (Aerenakaa 9:35, 42) Ken masejime yô, apostoli Paulu yem ijende i kuman ukilomita udubu imôngo ken zegemnger man sha tar cii, lu veren atôônanongo wue wue ken ikpentar i Mediterenia kpishi. Apostoli Peteru yange yem ken Babilon. (1 Peteru 5:13) Er icighan jijingi sen sha iyange i Pentekosti la tsa kuma anyom 30 cii yô, Paulu nger ér Loho u Dedoo ne i “yôô u hen akaa a i gbe a sha won cii,” lu tar u i fa ú sha shighe la je la.—Mbakolose 1:23.
12. Yange mbahendan a Kwagh u Kristu lumun a msamber u mkaanem ma Aôndo samber sha ityar i ityar la nena?
12 Yange mbahendan a Kwagh u Kristu je kpa lumun ér mkaanem ma Aôndo wa amise ken Tar u Roma jimin cii. Ikyav i tesen yô, Aerenakaa 17:6 pase ér ken tar u Tesalonika u u lu ken imbusutarimese i tar u Grika la, mbaahendanev genger amo kaa ér: “Ior mba ve vihi tar cii ne, ve va heen kpaa.” Heela tseegh ga, ken mhii u derianyom u sha uhar la, Piliny u Kiriki u lu ken tar u Bitinia la yange nger washika hen Trajan, Tor u Roma sha Kwagh u Kristu. Yange vaa iyol ér: “Kwagh ne ngu ken ugeri tseegh ga kpa a samber a nyôr ken agar a dondon heen ne man kpentar jimin kpaa.”
13. Ka sha nyi gbenda nahan msamber u sha tar la a tese dooshima u Aôndo a uumace?
13 Msamber ne yange lu gbenda u Yehova tese dooshima na a uumace mba ve kuma u waren mbara je la. Zum u Peteru nenge er icighan jijingi lu yaren tom ken igbar sha Korneliu, Ortyôtyev la yô, a kaa ér: “Mimi je, m kav, Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” (Aerenakaa 10:34, 35) Een, loho u dedoo yange u lu loho u u lu sha ci u ior cii yô, shi kape ainge kpa ú lu je la, shi msamber u mkaanem ma Aôndo lu samber sha ityar ityar la na ior hanma ijiir cii ian i wongor dooshima u Aôndo la. Ken derianyom u sha 21 ne, mkaanem ma Aôndo samber tser sha ajiir a tar cii.
Mseer u A Hembe La
14. Ka imba mseer u nyi i pase ken Aerenakaa 19:20, man lu nyi mkaanem ma Aôndo hemba?
14 I tér mseer u mkaanem ma Aôndo sha kwa tar ken Aerenakaa 19:20, ape i kaa ér: “Kwagh u Ter za hemen sha agee tsung, hemba kpaa” la. Ishemberti i ken zwa Grika i í gem ér “hemba” la tese ikyav i “nôngon taveraa.” Avur a a kar la pase ér mbagenev kpishi ken Efese hingir mbajighjigh, man mbakpishiv mbaerenahir va nande ityakerada ve i ahir la sha ishigh ki ior cii. Nahan, mkaanem ma Aôndo hemba atesen a kwaghaôndo u aiegh la. Loho u dedoo shi hemba mbaagbe mbagen, amba er tôvacan nahan. Kwagh u una tagher ú lu ga. Ken kwagh ne kpaa shi se zua a mlu u been Mcivir u sha inja i Kristu u mimi u sha ayange ase ne la.
15. (a) Kanyi kwagh or u timen sha akaa a mbayiase yange nger sha kwagh u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la? (b) Ka an mbahenen yange gema gwa u mzehemen ve la ve na nana?
15 Mbaapostoli man Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbagen yange ve yôô mkaanem ma Aôndo sha gbashima. Or u timen sha akaa a mbayiase ugen ôr kwagh ve nahan ér: “Zum u ior ka vea lu a ishima i ôron kwagh u Ter ve yô, igbenda ngi banen ve i eren kwagh ne ga. Sha jighilii yô, ka m-mgbegha u ishima i mgbegha nomsombaiorov mban kua kasev la a kpiligh se iyol ga kpa ka m-maa u ieren shon i̱ maa ve iyol yum la.” Nahan cii kpa, Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la yange ve kav e̱r mzehemen u tom u kwaghpasen ve la lu har sha iniôngon ve tseegh ga yô. Yange Aôndo na ve zwa u eren tom ve la shi sue ve ken ijime sha u kuren tom ve doo doo kpaa. Mvese u ken jijingi dugh ka hen Aôndo. Apostoli Paulu yange lumun a kwagh ne ken washika u a tindi hen tiônnongo u ken Korinte la. Yange nger ér: “Mo m môôr. Apolo gema ur mngerem, kpa ka Aôndo A ne mvese ye. Gadia se mba mbashirentom a Aôndo imôngo je.”—1 Mbakorinte 3:6, 9.
Icighan Jijingi Ngu Eren Tom
16. Kanyi kwagh i tese ér icighan jijingi yange na mbahenen tahav mbu lamen vangertiôrô?
16 Umbur ishimataver i yange Yesu taver mbahenen nav ér icighan jijingi una lu a tom ken mvese u mkaanem ma Aôndo la shi lu u icighan jijingi una na mbahenen tahav ken tom ve u pasen kwagh la. (Aerenakaa 1:8) Kwagh ne yange za nena? Yange jijingi sen sha mbahenen sha iyange i Pentekosti la ica lu a̱ gba ga tsô maa i yila Peteru man Yohane sha u ve̱ za lam a Mkohol u Mbaajiriv u Mbayuda, lu atejir u hemban ken tar la u̱ shi yange lu a ibo i awambe sha msende u ve sende Yesu Kristu kpaa je la. Mbahenen yange ve gbidye akarkase iyol sha mcie sha ishigh ki imba zege mkohol u lun tswam tswam nee? Mayange ga cii! Icighan jijingi yange iv Peteru man Yohane a tahav mbu lamen a vangertiôr je yô kpiligh mbaahendanev vev iyol, nahan “ve kav er ve luun a Yesu ityô yô.” (Aerenakaa 4:8, 13) Icighan jijingi shi yange na Sefanu u eren shiada vangertiôr hen Mkohol u Mbaajiriv. (Aerenakaa 6:12; 7:55, 56) Tsuaa la, icighan jijingi vande mgbeghan mbahenen u pasen kwagh a vangertiôr. Luka lu kaa ér: “Mba eren msen kera yô, ijiir i ve kohol her la, i tenger, ve cii i iv ve a Icighan Jijingi, ve gba ôron kwaghôron u Aôndo vangertiôr.”—Aerenakaa 4:31.
17. Ka sha nyi igbenda nahan yange icighan jijingi wase mbahenen ken tom ve?
17 Yehova vea Yesu u a nder shin mbakpenev la mba nengen sha tom u kwaghpasen ne sha ikyev i icighan jijingi Na u ageegh la. (Yohane 14:28; 15:26) Zum u yange i haa jijingi sha Korneliu kua anmgbianev nav man ahuraior a na a sôngo sôngo yô, apostoli Peteru kav er Atôatyev a tsôngon ga kpaa aa fatyô u kuman batisema u eren ken iti i Yesu Kristu yô. (Aerenakaa 10:24, 44-48) Ken masejime yô, jijingi er tom u vesen u veren Barnaba man Saulu (apostoli Paulu) sha tom u mishen shi lu tesen ve ape zan man ape ve de ze ga yô. (Aerenakaa 13:2, 4; 16:6, 7) Lu tesen gbenda u kuren akaa a mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem la. (Aerenakaa 15:23, 28, 29) Icighan jijingi shi lu hemen sha mver u veren mbakuran ken atôônanongo a Kristu kpaa.—Aerenakaa 20:28.
18. Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la yange ve tese dooshima nena?
18 Heela tseegh ga, yange icighan jijingi shi tese ken igbar ken Mbakristu ayol a ve kpaa, i̱ na ve ume atam a anza a Aôndo, imba er dooshima nahan. (Mbagalatia 5:22, 23) Dooshima yange mgbegha mbahenen sha u̱ ve pasen mbagen kwagh yô. Ikyav i tesen yô, Pentekosti u sha 33 S.W. la been kera nahan, i ver gbenda u kohol inyaregh gungur môm sha u kuren ugbayol mba mbahenen ken Yerusalem. Kwaghôron u Bibilo kaa ér: “Ker a ve cii kwagh kera ban ma or ga; gadia mba ve lu a ishule shin uya kpaa, ve tee, ve va a inyaregh ki ve yam yô, ve va ver ki sha ikev i mbaapostoli; i kar i na hanma or vough sha gbayol u nan.” (Aerenakaa 4:34, 35) Dooshima ne yange lu sha ci u mbananjighjigh a ve imôngo tseegh ga kpa shi ar a mbagenev kpaa, sha u nan loho u dedoo hen mbagenev man sha aeren a erdoo agen kpaa. (Aerenakaa 28:8, 9) Yesu yange kaa ér dooshima u tangen iyol ga la una na a fa mbadondon nav. (Yohane 13:34, 35) Ieren i hange hange i dooshima la yange i̱ urugh ior i̱ va a ve hen Aôndo shi i̱ wase u van a msamber u ken derianyom u hiihii la di vough er nyian kpa i lu nahan.—Mateu 5:14, 16.
19. (a) Ka ken igbenda itiar i nyi mkaanem ma Yehova yange ma seer ken derianyom u hiihii laa? (b) Kanyi se lu timen sha mi ken kwaghngeren u a ve laa?
19 Kohol cii yô, ishemberti i “icighan jijingi” la i̱ due kwa 41 ken takerada u Aerenakaa la. Ikyav tese wang je ér mseer u Mbakristu mba ken derianyom u hiihii la yange zua ityô kôôsôô sha tahav man mtese u icighan jijingi la. Iyenge i mbahenen yange seer a seer ngeen man mkaanem ma Aôndo samber yem gba ica, shi ma hemba ukwaghaôndo mba sha ayange la kua atesen a ve kpaa. Mseer u ken derianyom u hiihii ne gba zua vea tom u Mbashiada mba Yehova ainge. Ken kwaghngeren u a dondo ne, se lu timen sha msamber u mkaanem ma Aôndo sha ayange ne u a samber je ishar i dye di er ngise nahan la.
Baver We Kpa?
• Iyenge i mbahenen mba tsuaa la yange i seer nena?
• Ka sha nyi gbenda nahan mkaanem ma Aôndo yange ma seer sha itiar i itiara?
• Mkaanem ma Aôndo yange ma hemba ken derianyom u hiihii la nena?
• Kanyi tom yange icighan jijingi er ken msamber u mkaanem ma Aôndo laa?
[Picture on page 22]
Filibu yange pase Oretiopia kwagh, sha u samber a loho u dedoo la sha tar
[Picture on page 23]
Icighan jijingi yange lu hemen mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem
[Picture Credit Line on page 20]
U̱ a lu sha zongo ken iyan la: Gar u Yerusalem u i hide i mar sha shighe u Tempel u sha Uhar - u a lu hen ijiir i i yer ér Holyland Hotel ken Yerusalem la