ITYOUGH 54
Ka An Nan Lu “Wanakiriki u Jighjigh man U Fan Kwagh” man Ka Tom u Nyi a Erene?
Yesu ngu Ityough ki tiônnongo u Kristu. (Mbaefese 5:23) Nyian ne Yesu ngu tor sha, nahan kpa ngu hemen mbadondon un shin tar sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” (Ôr Mateu 24:45.) Ka Yesu Kristu iyol na yange tsua “wanakiriki” la, na un ian i eren akaa agen ye. Nahan kpa, gba hange hange u wanakiriki la una ungwan imo i Yesu shi una nengen sha anmgbianev mba Yesu kpaa. Ka an nan lu wanakiriki laa? Wanakiriki la nengen sha a vese nena?
1. Ka an nan lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa?
Hanma shighe yô, Yehova ka a ver or shin nomso kpuaa mba vea hemen ior nav yô. (Malaki 2:7; Mbaheberu 1:1) Yesu yange kpen kera yô, mbaapostoli kua mbatamen mba ken Yerusalem lu hemen ior mba Aôndo. (Aerenakaa 15:2) Nyian ne kpa, mbatamen kpuaa mba hemen ior mba Aôndo. Mba yer ve ér, Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova. Ka mbahemenev mban ve ne se kwaghyan u ken jijingi shi ve hemen se ken tom u pasen kwagh ye. Annongo ne ka “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh, u [Yesu a we un akaa] sha ikyev” yô. (Mateu 24:45a) Mbahemenev mba Shin Itine mban cii, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem shin i tsegha ve sha icighan jijingi, ve lu a ishimaverenkeghen i za hemen sha vea Kristu ken Tartor na, shighe u vea kure tom ve shin tar ne la.
2. Ka kwaghyan u ken jijingi u nyi wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a nee?
Yesu yange kaa ér wanakiriki u jighjigh la una “naan [Mbakristu mba ve civir Yehova a na imôngo la] kwaghyan ve sha shighe vough.” (Mateu 24:45b) Er kwaghyan ka a na iyol yase i taver shi se lu gbang gbang nahan, kape kwaghyan u ken jijingi u a lu Mkaanem ma Aôndo la kpa ka a wase se u civir Yehova sha mimi shi eren tom u Yesu a we se la je la. (1 Timoteu 4:6) Ka se zua a kwaghyan u ken jijingi ne, ken mbamkombo man mbamkohol mba kiriki man mba vesen kua ken ityakeda yase i pasen Bibilo man ken uvidio mba ka ve wase se u fan kwagh u Aôndo a soo hen a vese shi ve wase se u taver ijende i se ye a na la cii.
HEN KWAGH I ZA SHIMI
Nenge er i hii ve kwagh a gbe se a “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” u a lu Mbahemenev mba Shin Itine la yô.
Mbahemenev mba Shin Itine mba ne Mbashiada mba Yehova sha tar cii kwaghyan u ken jijingi, shi ka ve tese ve kwagh u vea er shi ve wase ve shighe u kwagh a gbe ve a iwasen yô
3. Gba u ior mba Yehova vea eren kwagh sha inja sha inja
Mbahemenev mba Shin Itine mba nengen sha tom u Mbashiada mba Yehova sha ikyev i hemen u Yesu. Sha ayange a mbaapostoli la kpa Yesu hemen Mbakristu sha imba gbenda ne. Nenge VIDIO i i lu heen ne.
Ôr 1 Mbakorinte 14:33, 40, maa lam nen sha mpin ne:
Avur ne tese er Yehova a soo ér Mbashiada nav ve eren kwagh sha inja sha inja nena?
4. Wanakiriki u jighjigh la ka a tese er se er tom wase u pasen kwagh yô
Kwaghpasen yange lu tom u hemban cii u Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la eren yô. Ôr Aerenakaa 8:14, 25, maa lam nen sha mbampin mban:
Ka an yange nan tese er a er tom u pasen kwagh sha ayange a mbaapostoli laa?
Peteru man Yohane yange ve dondo hemen u mbaapostoli mbagen mbara nena?
Tom u pasen kwagh la ka tom u hemban cii u Mbahemenev mba Shin Itine ve lu tesen er a er u yô. Nenge VIDIO i i lu heen ne.
Yesu yange tese er i gbe hange hange u se pasen kwagh yô. Ôr Marku 13:10, maa lam nen sha mbampin mban:
Er nan ve tom u pasen kwagh la u gbe Mbahemenev mba Shin Itine kwagh yumu?
Gba u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la una hemen tom u pasen kwagh la sha tar cii sha ci u nyi?
5. Wanakiriki u jighjigh ka a tese se kwagh u se er yô
Mbahemenev mba Shin Itine ka ve tese Mbakristu sha tar cii kwagh u vea er yô. Ka ve tese kwagh u a er la nena? Nenge er mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la yange ve er kwagh ne yô. Ôr Aerenakaa 15:1, 2, maa lam nen sha mbampin mban:
Ka nyi yange Mbakristu mbagen sha ayange a mbaapostoli la gba anyiman sha mini?
Paulu man Barnaba kua mbagenev yange ve ker iwasen hen an, u sôron zayol laa?
Ôr Aerenakaa 15:12-18, 23-29, maa lam nen sha mpin ne:
Cii ve mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la ve tsua kwagh u vea er yô, ka nyi yange ve er u dondon kwaghwan u Aôndo sha ikyaa laa?—Nenge ivur 12, 15, man 28.
Ôr Aerenakaa 15:30, 31 man 16:4, 5 maa lam nen sha mbampin mban:
Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la yange ve ungwa kwagh u mbahemenev mba shin itine ôr la nahan, ve er nena?
Yange ve dondo kwaghwan la nahan Yehova ver ve doo doo nena?
Ôr 2 Timoteu 3:16 man Yakobu 1:5, maa lam nen sha mpin ne:
Ka kwaghwan u an Mbahemenev mba Shin Itine ka ve dondo shighe u ve lu tsuan akaa nyiana?
IOR MBAGENEV KA VE KAA ÉR: “Aluer u ngu ungwan imo i Mbahemenev mba Shin Itine yô, u ngu dondon ka ior tsô.”
Er nan ve u ne jighjigh wer Yesu ngu hemen Mbahemenev mba Shin Itine?
KA NYI U HENE?
Mbahemenev mba Shin Itine ka “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” u Kristu a tsough yô. Mbahemenev mba Shin Itine mba tesen Mbakristu sha tar cii kwagh u vea er yô, shi ka ve naan ve kwaghyan u ken jijingi kpaa.
Mbampin mba umbur kwagh u i hen yô
Ka an nan tsough “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa?
Mbahemenev mba Shin Itine mba nengen sha a vese nena?
U na jighjigh wer ka Mbahemenev mba Shin Itine ve lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la yee?
SEER HENEN KWAGH
Nenge er Mbahemenev mba Shin Itine ka ve kohol imôngo u eren tom ve yô.
“Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova Ka Unô Ioro?” (Ngeren u sha Intanet)
Hen fa er Mbahemenev mba Shin Itine ka ve nôngo ér se zua a kwaghyan u ken jijingi u vough la yô.
Mbahemenev mba Shin Itine mba nengen tom u Yesu a ne ve ér ve er la nena?
Mbamkombo asev man mbamkohol asev ka ve tese er Yehova a lu hemen Mbahemenev mba Shin Itine nena?