‘Vea Ker Aôndo Aluer Ka u Vea Zua a Na Mimi Yô’

1-3. (a) Ishima yange i vihi Paulu ken Atene kpishi sha ci u nyi? (b) Aluer se time sha ikyav i Paulu la yô, ka nyi se fatyô u henene?

ISHIMA yange i vihi Paulu ker kpishi. Sha ci u yange za nyôr ken gar u Atene ken tar u Grika, ape ior va henen takeda yô. Socrates man Plato kua Aristotle mba yange ve lu a kwaghfan u taregh ne kpa yange ve tese ior hen gar ne. Atene yange lu gar u ior yange ve civir mbaaôndo her kpoghuloo yô. Yange ve civir mbaaôndo kpishi nahan hanma ijiir i Paulu una kar cii a nenge a ieev. Man yange mbi lu ken utempel kua sha ugodobi man sha ajiir a ken igbar kpaa. Paulu yange fa mnenge u Yehova Aôndo u mimi la, sha kwagh u ieev. (Eks. 20:4, 5) Nahan apostoli u mimi ne kpa, yange nyagh ieev er Yehova nahan!

² Paulu yange za nyer ken tembekasua yô, a nenge a kwagh u kpiligh un iyol. Yange nenge a ieev mbi ndôhôr ishima mbi aôndo u Hereme vegher u ken imbusutarimese ikyua a hunda u vesen u nyôron ken gar la. Yange i er atumbe a civir mbaaôndo kpishi ken tembekasua. Nahan apostoli ne una pase ior mbacivir ieev kposo kposo mban kwagh nena? Una gba ishima ikyôr, una er kwagh a ve sha icivir shi una zua a kwagh u un vea ve ve lu a mnenge môm sha mi, u una lam a ve sha mi kpa? Una fatyô u zuan a ma or u nan soo u keren Aôndo sha mimi shi civir un kpa?

³ Ken Aerenakaa 17:22-31 la, i ôr se kwagh u kwaghôron u Paulu a mbafankwagh mba ken Atene la. Paulu yange ôr kwagh sha gbenda u a kôr ve ken ishima man sha kwaghfan kpaa. Aluer se time sha ikyav i Paulu la yô, kwagh la una wase se u hiin iliam a or sha kwagh u nan kpa nan lumun a mi la, shi una wase mba se lu lamen a ve la u henen kwagh.

4, 5. Ka hanma ijiir Paulu yange pasen kwagh ken gar u Atene, man ka unô ior nahan yange tagher a mi here?

⁴ Paulu yange za ken gar u Atene shighe u due zende na u mishen u sha uhar ken inyom i 50a la. Shighe u lu keghen Shila vea Timoteu ér ve mough ken Berea ve va kohol un la, Paulu “gba wasen Mbayuda ken shinagoge u kaven akaa a a lu ôron ve la” er vanden eren nahan. Shi yange za pase kwagh sha “tembekasua” ape una lam a ior mba ve lu Mbayuda ga mba ve lu ken gar u Atene la. (Aer. 17:17) Tembekasua u Atene yange u kehe kpishi shi u lu ikyua a uwo u i yilan ér Acropolis la. Tembekasua la lu ijiir i ior eren kpenga her tseegh ga, kpa shi lu ijiir i ior kohol her eren akaa agen kpaa yô. Takeda ugen kaa ér tembekasua la lu ijiir i vesen i ken gar la, ape “mbakasuav man mbapatii kua mba lun a mfe u taregh man mba ngeren akaa zuan yô.” Yange ior mba ken Atene ve soo u va kohol hen ijiir ne tesen er ve bugh ashe yô.

⁵ Paulu yange a tagher a ior sha tembekasua la, mba vea gba lumun a kwagh u lu pasen la zange ga yô. Ior mba Paulu lu lamen a ve mban mbagenev lu mba ken nongo u Epikuria man u Setoika, lu ior mbafantakeda tsema tsema mba ve lu a mbamnenge kposo kposo sha akaa yô.b Ior mba ken nongo u Epikuria la yange ve na jighjigh ér akaa a uma gba duen tsô. Ka akaa a yange ve na jighjigh a mi je ne, ér: “Ityôkyaa ngi i cian Aôndo ga; shi ér mnyoon ngu ga; shi kwagh ugen yô, ér or a fatyô u eren kwagh u dedoo shi wan ishima a ifer.” Nongo u Setoika la di yange ve na jighjigh ér gba hange hange u zuan a mfe man mkav, shi ve na jighjigh ér Aôndo ka or u ken jijingi ga. Nongo u Epikuria man u Setoika la cii na jighjigh a mnder u shin ku u mbadondon Kristu tesen la ga. Kwagh ne tese wang ér akaa a ior mba ken iniongo i ihiar ne na jighjigh a mi la lu kposo a mimi u Mbakristu na jighjigh a mi shi Paulu lu pasen la.

6, 7. Yange Mbagrika mbafantakeda mbagenev ungwa ityesen i Paulu la nahan ve er nena, man nyian ne kpa ior mbagenev ka vea ungwa ityesen yase yô, ve er nena?

⁶ Yange Mbagrika mbafantakeda mban nenge ityesen i Paulu la nena? Yange mbagenev yila Paulu ér “an-tor iliam.” Ken zwa Grika yô, ka “an-kwagh u sangen ishamakaa.” Orfantakeda ugen ôr kwagh u ishember i ken zwa Grika ne ér: “Sha hiihii la a ôron kwagh u ishember ne yô, i lu kwagh u annyon u a zenden a sangen ishamakaa yô. Shighe karen yô, a teren ishember ne yô, i lu kwagh u ior mba yange ve zenden ve sangen avur a kwaghyan kua akaa agen sha tembekasua yô. Ka ze dôôr yô, a teren ishember ne yô, i lu kwagh u or u nan zua a mfe sha akaa kposo kposo, kpa nan kera fetyô u kaven akaa shon tsembelee ga yô.” Sha nahan yô, mbafantakeda mban lu kaan ér Paulu ka ibumeor u a lu kimbir di akaa a mbagenev ve ôr yô. Nahan cii kpa mayange iyol kpe Paulu sha ilyahan ve la ga er se va nenge ken hemen nahan.

⁷ Nyian ne kpa kwagh kaha ga. Ashighe kpishi ior ka ve yila se ati kposo kposo sha u lahan se sha ci u se mba Mbashiada mba Yehova shi se na Bibilo jighjigh yum. Ikyav i tesen yô, atica agen ka a kaa ér ityesen i akaa uma cii gba duen abu la ka i mimi, shi gba hange hange u u lumun a mi ve a tese ér u bugh ashe ye. Ka ve nenge ér ior mba ve lumun a ityesen la ga cii ka abumeaior. Ior mbafantakeda mban ka ve soo ér mbagenev ve nenge ér se mba abumeaior sha ci u ka se tesen ior kwagh u Bibilo i kaa la, shi ka se tese ve akav wang ser or nan ngu u nan gbe akaa cii yô. Kpa se mba den ér kwagh la a na se iyolkpen ga cii. Shighe u se lu pasen jighjigh u se ne ser akaa a uma a sha tar cii ka Yehova Aôndo u a hembe kwaghfan la a gbe la, ka se ôr kwagh vangertiôr.—Mpa. 4:11.

 8. (a) Yange mbagenev ungwa loho u dedoo u Paulu lu pasen la nahan ve er nena? (b) Kwagh u i za a Paulu hen Areopagu ne lu kwagh u beelee ga sha ci u nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

⁸ Nahan kpa, mbagenev mba yange ve ungwa kwaghpasen u Paulu ken tembekasua la yô, ve gema ve er kwagh kposo. Ve kaa ér: “Ka inja er ngu or u pasen kwagh u mbaaôndo mba se fe ve ga nahan.” (Aer. 17:18) Kpa jighilii yô, Paulu lu pasen ior i Atene kwagh u mbaaôndo mbagenev mba ve fe kwagh ve ga yôô? Aluer ka nahan yô, yange lu keren zayol sha ci u ken anyom a karen ken ijime la, i wa Socrates, or u lun a kwaghfan u taregh ugen kwagh iyol ér ngu eren imbakwagh la. Sha ityôkyaa la kua akaa agen yô, i ôr un ijiir i na zwa ér i wua un maa i wua un je. Ka nahan ve kwagh u za hemen la a kera kpiligh se iyol ga ye. Yange i yem a Paulu hen Areopagu ér a za pase akaa a a lu tesen ior i Atene ve i lu ve kwagh u he la, mbahemenev kpa ve ungwa.c Nahan Paulu una pase ior mba ve fa kwagh môm ken Ruamabera ga ne loho u dedoo nena?

9-11. (a) Ka nyi Paulu yange hii ôron kwagh sha mi ken kwaghôron naa? (b) Se fatyô u dondon ikyav i Paulu la ken tom wase u pasen kwagh nena?

⁹ Umbur wer yange ishima vihi Paulu kpishi sha ieev mbi nenge a mi la. Nahan kpa, yange wa ishima mayange hii u lamen côu côu sha akombo a ve civir la ga. Yange er kwagh sha kwaghfan, a hii iliam na sha u ôron akaa a ior mba lu lamen a ve la kpa vea lumun a mi yô. A hii ér: “Ne ior i Atene, m nenge yô, ken akaa cii, ne cia mbaaôndo hemba er mbagenev ve cie la.” (Aer. 17:22) Ka inja er Paulu lu kaan ér ‘M nenge yô, ne soo kwaghaôndo kpishi nahan.’ Paulu yange er kwagh sha kwaghfan, a wuese ve er ve lu ior mba soon kwaghaôndo yô. Yange fa er ior mbagenev mba i bume ve sha atesen a aiegh la ve lu ior mba dedoo mba vea soo u fan mimi yô. Kera kpa Paulu fa er un iyolna kpa yange un “eren akaa la sha lan, man a jighjigh u nan shio yô.”—1 Tim. 1:13.

¹⁰ U dondon yô, Paulu kaa ér un nenge a kwagh ugen u a tese ér ior i Atene ka ior mba soon kwaghaôndo yô. Yange nenge a atse agen a i tsegha sha ci “Aôndo u I Fe Un Ga” yô. Takeda ugen kaa ér, “ashighe kpishi Mbagrika man ior mbagenev yange ve maa atse sha ci u ‘mbaaôndo mba i fe ve ga’ yô. Yange ve er nahan sha ci u ve cian ér aluer ma aôndo ngu u ve lu civir ga kpa ishima i de vihi un a ve ga yô.” Atse la yange tese ér Mbaatene na jighjigh ér Aôndo ngu u ve fe un ga yô. Paulu tôô atse la maa hii u ôron ve kwagh u loho u dedoo u lu pasen la. A kaa a ve ér: “Kwagh u ne lu civir kpa ne fe un ga la, ka un je m lu pasen ne ye.” (Aer. 17:23) Paulu yange ôr kwagh sha kwaghfan, kpa kwagh u ôr la gema yuhwa iyol. Yange lu pasen kwagh u he shin kwagh u aôndo ugen er ior kaa ér ngu eren nahan la ga. Yange lu pasen ve kwagh u Aôndo u mimi u ve fe un ga la.

¹¹ Se dondo ikyav i Paulu la ken tom wase u pasen kwagh nena? Aluer se mba veren ishima shighe u se dugh kwaghpasen yô, zum u se nenge a or u nan soo kwaghaôndo kpa se fa. Alaghga a lu sha akaa a kwaghaôndo a nan har sha mon shin nan zer sha uwe, gayô akaa a kwaghaôndo a se nenge a mi hen ya u nan la. Se fatyô u kaan a nan ser: ‘M nenge yô, u ngu or u soon kwaghaôndo. M ngu veren ishima mer ma m lam a or u nan soo kwaghaôndo yô.’ Aluer se kav akaa a or shon nan ne jighjigh a mi ken kwaghaôndo u nan la yô, alaghga se zua a kwagh u nan lumun a mi u se kpa se lumun a mi, u se fatyô u lamen sha mi yô. Aluer ka nyi je ve ne jighjigh a mi ken kwaghaôndo ve kpa, umbur wer se soo ser se kure ikyaa ser mayange vea fatyô u hingir mbacivir Yehova ga ze. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi kpa cii ve, ve hingir Mbashiada yô, yange ve na atesen a kwaghaôndo u aiegh jighjigh sha mimi ve je.

12. Paulu yange gema gbenda na u pasen kwagh shighe u lu lamen a ior i Atene la nena?

¹² Paulu yange za hemen u pasen ior i Atene kwagh sha kwagh u ve man un ve na jighjigh a mi la kpa? Paulu yange fa er ior mba lu lamen a ve la lu a kwaghfan u taregh u Mbagrika kpa ve gema ve fa Ruamabera ga yô, nahan lu geman a gbenda u lu pasen ve kwagh la. Hiihii yô, yange hii ôron ve kwagh u atesen a ken Bibilo kpa a ter ijiir shon jighilii ken Ruamabera ga. Sha uhar yô, a na ior mba lu lamen a ve la ve nenge ér un kav mlu ve shi un ngu er ve nahan. Ashighe agen je yô, a er tom a ishember i “se” la. Sha utar yô, a ôr kwagh a ter ngeren mba ken zwa Grika u tesen ér akaa agen a un lu ôron la, ken ityakeda ve kpa i nger a. De ase se time nen sha kwaghôron u Paulu ôr ve kôr ior ken ishima la. Ka akaa a mimi a nyi yange ôr ior i Atene sha kwagh u Aôndo u ve fa un ga laa?

13. Paulu kaa ér sha man tar yange ve hii nena, man kwagh u ôr la tese wang ér nyi?

¹³ Aôndo gba sha man tar. Paulu kaa ér: “Aôndo u a gbe tar kua akaa a a lu ken u cii, u a lu Ter u sha man tar la, tem ken utempel mba i maa sha ave ga.”d (Aer. 17:24) Sha kua tar yange ve gba duen tsô ga. Ka Aôndo u mimi la a gbe akaa cii ye. (Ps. 146:6) Un ka Ter u Hemban Cii u sha man tar shi tem ken utempel mba ior ve mar ga. Ngu er Atene shin mbaaôndo mbagenev mba ka i gba u a mar ve atse cii ve a civir ve la ga. (1 Utor 8:27) Kwagh u Paulu ôr ne wanger wang: Yange tese ér Aôndo u mimi la hemba ieev mbi uumace ve er ve ver ken utempel la cii tahav ica je.—Yes. 40:18-26.

14. Paulu yange tese ér uumace mba a kwagh u iyolough u vea na Aôndo ga nena?

¹⁴ Aôndo veren ishima er uumace ve wase un ga. Ior mba yange ve civir akombo la yange ve wuha ieev mbi ve gbe shin ve maa la iyol sha akondo a injaa, shi ve yam mbi uiyua mba taver ishe shi ve na mbi kwaghyan kua kwaghman inja er ieev mbira mbia er gbayol a akaa shon nahan! Nahan kpa alaghga Mbagrika mbafankwagh tsema tsema mba ve lu ken ikpelaior i Paulu lu lamen a ve la mbagenev na jighjigh ér, kwagh a gba Aôndo a iwasen i uumace ga. Aluer ka nahan yô, yange vea lumun a kwagh u Paulu kaa ér, “Aôndo veren ishima ér uumace ve wase un inja er kwagh ban un” ga. Jighilii yô, kwagh u iyolough môm ngu u uumace vea fatyô u nan Aôndo u a gbe akaa cii la ga! Kpa gema ka un a ne uumace akaa a kwagh a gbe ve a mi la cii ye. Ka “uma man iôôn kua akaa cii,” er iyange man ura kua inya i doon iyiav nahan ye. (Aer. 17:25; Gen. 2:7) Sha nahan yô, Aôndo u a ne se hanma kwagh cii la, se mba a kwagh u iyolough môm môm u se na un ga.

15. Paulu yange kôôm mhen u ior i Atene lu a mi ér ve hemba mba ve lu Mbagrika ga la nena, man ka kwagh u vesen u nyi se fatyô u henen ken ikyav na laa?

¹⁵ Aôndo gba or. Yange ior i Atene nengen ayol a ve ér ve hemba ior mba ve lu Mbagrika ga la. Bibilo kaa ér gba u se nenge ser se hemba mbagenev sha ci u tar u se due her shin sha ci u mlu u kwavyolough wase ga. (Dut. 10:17) Paulu yange pase mimi ne sha kwaghfan sha gbenda u ayôôso a a lu ga yô. Shighe u kaa ér, “ka ken or môm [Aôndo] a er akuraior kposo kposo” la, alaghga tsô, ior mba lu lamen a ve la hide hen sha kwagh u ôr la zulee. (Aer. 17:26) Yange lu ôron kwagh u Adam, ter u uumace cii, u i ôr ken takeda u Genese la. (Gen. 1:26-28) Er uumace cii ve due ken or môm yô, ior mba ken ma tar ve hemba mba ken tar ugen ga, shi ior mba kwavyolough ve u kaha a u mbagenev la kpa, ve hemba ve ga. Ior mba Paulu lu lamen a ve la cii yange vea kav kwagh u lu ôron la wang. Se kpa se fatyô u henen kwagh u vesen ken ikyav na la. Er ka se soo ser se er kwagh sha inja man sha kwaghfan nahan kpa, se mba gem mimi u Bibilo la, sha er ior ve lumun a kwagh u se lu ôron la ga.

16. Ka nyi i lu awashima u un u a gbe sha man tar la sha ci u uumace?

¹⁶ Aôndo soo ér uumace ve lu ikyua a na. Aluer ken anyom a karen ken ijime la ior mbafankwagh mba Paulu lu lamen a ve la vande lamen sha ityôkyaa i i ne ve se lu uma kpa, yange vea fatyô u pasen i tsembelee ga. Nahan kpa, Paulu pase awashima u Aôndo yange lu a mi ve gba uumace la wang. A kaa ér “ve ker Aôndo, aluer ka u vea pev vea zua a na mimi yô. Kpa jighilii yô, ngu ica a hanmô wase ga.” (Aer. 17:27) Kpa jighilii yô, Aôndo u yange ior i Atene fa un ga ne, ka Aôndo u or afatyô u fan yô. Heela tseegh ga, shi ngu ica a mba ve soo u keren un sha mimi shi henen kwagh na la ga. (Ps. 145:18) Aluer u nenge yô, Paulu yange er tom a ishember i “se” la, u tesen ér un kpa a wa iyol na ken ior mba i gbe u “vea ker” Aôndo shi “vea pev a zua” a Na la.

17, 18. Gba u uumace vea kporom ikyua a Aôndo sha ci u nyi, man ka nyi se hen ken gbenda u Paulu ôr kwagh sha u i doo mba ve lu ungwan a na laa?

¹⁷ Gba u uumace vea kporom ikyua a Aôndo. Sha kwagh u Aôndo yô, Paulu kaa ér, “ka un a ne se lu uma shi se zenden shi se lu kpaa ye.” Mbafantakeda tsema tsema kaa ér Paulu yange lu teren mkaanem ma Epimenides, orngerenkwagh u yange lu uma anyom a kar kpishi ken ijime, shi “lu tagher tagher sha kwagh u aeren a ityôô a ior i Atene la.” Shi Paulu yange na ityôkyaa igen kpaa i i gbe u uumace vea kporom ikyua a Aôndo yô. A kaa ér: “Er ior enev mbagenev mbangeren akaa je kpa ve kaa nahan, ér ‘Gadia se kpa se mba ônov nav.’ ” (Aer. 17:28) Kwagh la tese ér gba u uumace vea kporom ikyua a Aôndo; sha ci u ka un a lu Ter u orumace u hiihii u ior cii ve dugh ken a na la ye. Er Paulu soo u ôron kwagh ér i doo mba lu lamen a ve la yô, a er kwagh sha kwaghfan sha u teren ungeren mba ken Grika mba ior mba lu lamen a ve la naan ve icivir tsembelee yô.e Se kpa alaghga ashighe agen se ôr kwagh se ter ungeren mba sha ayange a tsuaa man ityakeda i tôvon sha akaa kua ityakeda igen kpaa, i ior ve nenge ér ngi a inja la er Paulu nahan. Ikyav i tesen yô, aluer se ter ngeren u a pase ape ityesen i kwaghaôndo u aiegh i dugh u ior ve lumun a mi yô, kwagh la una wase mba se lu lamen a ve la u lumun a kwagh u se lu tesen ve la.

¹⁸ Paulu yange ter mimi u vesen sha kwagh u Aôndo shi a er tom a asember a ior mba ve lu ungwan a na la vande fan yô. Apostoli ne yange soo ér ior mba ken Atene mba ve lu ungwan a na la ve er nyi a kwagh u mimi u ôr ve laa? Yange wa a wa ahô ga, a ôr ve kwagh u soo ér ve er la ken kwaghôron u lu nan la.

19, 20. (a) Paulu yange tese sha kwaghfan ér ka a inja u civir ieev mbi uumace ve gbe la ga nena? (b) Ka nyi yange gba u ior mba Paulu lu lamen a ve la vea ere?

¹⁹ Paulu yange kegh iyol u taver mba lu lamen a ve la asema sha er vea er kwagh yô. Yange hide ter ngeren u ken Grika u vande teren la ér: “Nahan er se lu ônov mba Aôndo yô, doo u se henen ser Aôndo ngu er zanaria shin azurfa shin iwen, er ma tomaveegh u uumace ve er sha mhen ve nahan ga.” (Aer. 17:29) Sha nahan yô, aluer ka Aôndo a gbe uumace yô, a er nan ve Aôndo una za lu er ieev mbi uumace ve gbe mbi laa? Gbenda u Paulu mgbegha ve u henen sha kwagh ne la, wase ve u fan ér ka a inja u civir ieev mbi uumace ve gbe la ga. (Ps. 115:4-8; Yes. 44:9-20) Er Paulu kaa ér “doo u se henen ser” yô, kera taver mba lu lamen a ve la u dondon kwaghwan na la ga.

²⁰ Apostoli ne yange kaa a ve ér gba u vea er kwagh. A kaa ér: “Aôndo wa aeren a ken mlan la ikyo ga [ka aeren a henen ér or a civir Aôndo a eev kpa Aôndo una lumun nan je la]; kpa hegen ngu pasen ior hanma ijiir cii ér ve gema asema.” (Aer. 17:30) Ior mbagenev mba yange Paulu lu lamen a ve la alaghga yange a kpiligh ve iyol sha kwagh u Paulu kaa ér ve gema asema la. Kwaghôron u kôron ken ishima u Paulu na la yange tese ér, ka Aôndo a ne ve uma ye. Sha nahan yô, Aôndo una va pine ve gbenda u ve er kwagh a uma ve la. Gba u vea ker Aôndo vea hen mimi sha kwagh na shi vea eren kwagh sha gbenda u a soo la. Hen ior i Atene yô, yange gba u vea fa ér u civir ieev ka kwaghbo shi gba u vea de ieren ne.

21, 22. Paulu yange kure kwaghôron na sha mkaanem ma doon tsung nena, man mkaanem mara ma a inja hen a vese nyian nena?

²¹ Paulu yange kure kwaghôron na sha mkaanem ma kpilighyol man ér: “[Aôndo] ver iyange i a we ishima u ôron tar cii ijir sha perapera sha ikyev i or u a tsough yô, shi a tese er i lu kwagh u bunden ga yô, sha u nderen or shon shin ku.” (Aer. 17:31) Er ve fa ér Iyange i Ijirôron i Aôndo ngi van yô, gba u kwagh ne una hingir ve ityôkyaa i vesen i keren Aôndo u mimi la shi zuan a na! Paulu yange ter or u Aôndo a tsough nan u ôron ijir la sha iti ga, kpa gema ôr kwagh u kpilighyol sha orjir shon. A kaa ér: Or la kpe shi Aôndo nder un shin ku!

²² Kwaghôron u Paulu kure sha gbenda u doon tsung ne ngu se a inja nyian kpishi je. Se fa je ser orjir u Aôndo a tsough un a ver la, ka Yesu Kristu u Aôndo a nder un shin ku la. (Yoh. 5:22) Shi se fa ser Iyange i Ijirôron la, ia va lu anyom dubu man ngi van fele fele. (Mpa. 20:4, 6) Se mba cie Iyange i Ijirôron la ga, sha ci u se fa je ser iyange la ia va a averen hen mba Aôndo a kure ve ijir ér ka ior mba mimi la. Ishimaverenkeghen yase la ka i bunden ga, sha ci u ivande i hemban cii i Aôndo yange er sha u nderen Yesu Kristu shin ku la!

23. Paulu yange na kwaghôron been kera yô, ior er kwagh sha igbenda kposo kposo nena?

²³ Kwaghôron u Paulu na la, ior yange ve er kwagh sha mi sha igbenda kposo kposo. Yange mba ongo kwagh u mnder u shin ku yô, “mbagenev ken a ve gba hunan,” mbagen di kaa ér: “Va lam a vese sha ikyaa ne kwagen kpaa.” (Aer. 17:32) Nahan kpa, mbagenev kpuaa er kwagh sha inja. Bibilo kaa ér: “Ior mbagenev kohol un, ve hingir mbananjighjigh. Ken a ve yô, lu Dainisu, un lu orjir u atejir u Areopagu, kua kwase ugen, i yilan un ér Damari, man mbagenev kpaa.” (Aer. 17:34) Nyian kpa, kape ka sea za pase ior kwagh ve ve er kwagh sha igbenda kposo kposo je la. Mbagenev ka ve nahan se tar, mbagenev di yô, ka vea soo u ungwan ga kpa, ve er kwagh sha kwaghfan. Nahan kpa ior mbagenev ka vea lumun loho u Tartor vea hingir mbananjighjigh yô, i saan se iyol je i zua ga.

24. Ka nyi se hen ken kwaghôron u Paulu na hen shighe u tile hen atô u Areopagu laa?

²⁴ Ka sea hen sha kwaghôron u Paulu na la yô, kwagh ne a wase se u pasen kwagh sha gbenda u a doo ior mba se lu lamen a ve la, man sha gbenda u vea na jighjigh a mimi u se lu pasen ve la yô. Shi se hen ser gba u se eren kwagh sha kwaghfan, shi se waan ishima a ior mba mimi mba ve ne atesen a kwaghaôndo u aiegh jighjigh la. Shi se fatyô u henen kwagh u injaa ugen ne kpaa: Doo u se gema mimi u ken Bibilo la ser i doo mba ve lu ungwan a vese la ga cii. Nahan kpa, aluer se dondo ikyav i apostoli Paulu la yô, kwagh ne una wase se, se hemba fan u tesen ior Mkaanem ma Aôndo tsema tsema. Shi ikyav na la ia wase mbakuran mba ken tiônnongo vea fa ityesen tsema tsema. Shi kwagh ne una wa se agoyol tsembelee u tesen mba ve soo u “keren Aôndo la” ve ker un ‘ve zua a na.’—Aer. 17:27.