Ver Nen Ishima ‘Sha Imo I Mba I Fe Ve Ga’ la
“A lu or u i fe nan ga yô, ia dondo sha a nan ga, kpa ia yevese a yevese nan, sha ci u mba i fe ve ga la yô i kav imo ve ga.”—YOHANE 10:5.
1, 2. (a) Maria er nena zum u Yesu yila un laa, man kwagh ne gema pase se mkaanem ma gen ma Yesu vande ôron la nena? (b) Kanyi ia wase se u lun ikyua a Yesu?
YESU u i nder un shin ku la nenge a kwase ugen tile hen uwar na u ú lu shimi gbilin la. Á fa kwase ne doo doo. Ka Maria Magedalena. Á vande waren kwase ne sha ikyev i ujijingi mba bov nôngo u kuman anyom ahar nahan hegen. Hii shighe la je kwase ne gba zenden a na imôngo kua mbaapostoli nav kpaa, lu shiren ve ayange ayange. (Luka 8:1–3) Kpa hegen ne Maria ngu vaan, ngu zungwen kpishi, gadia á nenge í wua Yesu, ikyom na kpa kera ngi ape i ver la ga! Tsô Yesu pine un ér: “Kwase, ka nyi u vaa? U ngu keren ana?” Kpa un hen ér ka orsule, nahan á kaa a na ér: “Tere, aluer Wea tôô Un yô, kaam ape U za ver yô, m̱ za m̱ za tôô.” Tsô Yesu yila un ér: “Maria!” Fese nahan á kav ikyenge na la. Nahan á genger imo sha iember á kaa ér: “Ortesen.” Tsô á kuve un.—Yohane 20:11–18.
2 Kwagh ne pase se kwagh ugen sha gbenda u doon tsung u Yesu vande ôron kwagh sha mi yô. Á tôô iyol na á kar sha orkuranilev, shi á kar mbahenen nav sha iyôngo, tsô á kaa wener orkuranilev yer iyôngo na sha ati ati man ngi ongo imo na kpaa. (Yohane 10:3, 4, 14, 27, 28) Sha kpôô yô, er iyôngo i kaven orkuran i nahan, kape Maria kpa kav Kristu, Orkuran na je la. Nyian kpa, mbahenen mba Yesu kav orkuran ve. (Yohane 10:16) Er iyôngo ngi i kegh ato kera zulee í kav orkuran í, í lu ikyua a nan nahan, se kpa mkav wase u ken jijingi ngu a wase se u zenden ikyooso ikyooso a Yesu Kristu, Orkuran wase u Dedoo la.—Yohane 13:15; 1 Yohane 2:6; 5:20.
3. Injakwagh i Yesu i sha kwagh u ityôr i iyôngo la due a mbampin mba nyi?
3 Nahan kpa, injakwagh ne shi tese ér mkav u iyôngo i kaven amo a ior la wasen i u kaven imo i orkuran i tseegh ga, kpa wasen i u kaven imo i orihyom u í kpaa. Kwagh ne ngu hange hange sha ci u se mba a mbaihyomov mba wan atseregh kpen kpen. Ka unô ve lu mbaihyomov mbana? Mba eren kwagh nena? Se kura ayol a ase sha ikyev ve nena? De se nenge nen kwagh ugen u Yesu á er ken injakwagh na i ityôr iyôngo la, nahan se zua a mlumun sha mbampin mban.
‘Or u Nan Nyer sha Hunda Ga’ La
4. Injakwagh i orkuranilev la pase ér iyôngo dondo sha ana, man gema ka an i dondo sha nan ga?
4 Yesu kaa wener: “U nan nyer sha hunda yô, nan ngu orkuran u iyôngo je. Ka nan je man orhunda ka a bugh nan hunda ye; iyôngo i ungwa imo i nan; nan yilan i i lu i nan sha ati ati, nan due a i ken won. Nana due a i nan la cii yô, nan hemen i, iyôngo la i dondo sha a nan gadia i fa imo i nan. Kpa a lu or u i fe nan ga yô, ia dondo sha a nan ga, kpa ia yevese a yevese nan, sha ci u mba i fe ve ga la yô i kav imo ve ga.” (Yohane 10:2–5) Aluer ú ver ikyav yô, Yesu ter ishemberti i “imo” kwa tar heen. Á ôr kwagh á ter imo i orkuranilev kwa har, kpa kwa u sha utar la yô á ôr kwagh u ‘imo i or u i fe nan ga’ la. Ka nyi imba or u i fe nan ga Yesu á er kwagh u nan heenee?
5. Er nan ve or u i fe nan ga u i er kwagh na ken takerada u Yohane ityough 10 la i lu or i gbe u se er erdoo a nan ga?
5 Or u i fe nan ga u Yesu á er kwagh u nan ne ka orvannya u mayange je a lu se ape eren erdoo a nan ga. Ikyav i ishember i erdoo ne ken zwa u yange i nger Bibilo ker jighilii la yô, ka u “soon mbavannya mba i fe ve ga la.” (Mbaheberu 13:2) Or u i fe nan ga u ken injakwagh i Yesu la, ka orvannya u i soo kwagh u nan ga yô. A ‘nyôr hen hunda u ityôr i iyôngo ga, kpa a nyôr ijiir igen.’ Ka “ormbaiv man ornumungbenda kpaa.” (Yohane 10:1) Ka an yange nan hingir ormbaiv man ornumungbenda u i hii teren nan ken Mkaanem ma Aôndo? Ka Satan Diabolo. Se zua a ikyav i kwagh ne ken takerada u Genese.
Shighe u I Hii Ungwan Imo i Or u i Fe Nan Ga La
6, 7. Er nan ve i lu shami u kaan ér Satan ngu or u i fe nan ga shi ngu ormbaiv kpaa?
6 Genese 3:1–5 pase er yange i hii ungwan imo i or u i fe nan ga la shin tar yô. Ngeren ne tese ér Satan yer ken iyô va bume Ifa, kwase u hiihii la. U ôron sha mimi yô, ngeren ne yila Satan jighilii ér “or u i fe nan ga” ze. Nahan cii kpa, yange er akaa sha igbenda kpishi a á tese ér ngu er or u i fe nan ga u Yesu pase kwagh na ken injakwagh i ken Yohane ityough 10 la nahan. Nenge ase akaaeren a na agen a a zough sha akaaeren a or u i fe nan ga la yô.
7 Yesu kaa wener or u i fe nan ga la za hen iyôngo i ken ityôr la jighilii ga. Satan kpa yange za hen Ifa jighilii ga, kpa za hen a na sha ikyev i iyô. Ayom a Satan ne tese se imba or u a lu yô—inja na yô ngu iferor u wan atseregh. Heela tseegh ga, or u i fe nan ga u a nyer ken ityôr iyôngo ne nyôr a awashima u iin orkuranilev la iyôngo. Sha kpôô yô, á vihi hemba ormbaiv, sha ci u awashima na yô ka u una ‘wua shi una tim’ kpaa. (Yohane 10:10) Kape Satan kpa lu ormbaiv je la. Á tsugh Ifa, á ii icivir i Ifa lu nan Aôndo la. Bee heela kera yô, Satan shi va a ku sha uumace. Nahan ngu orwuanor kpaa.
8. Satan nzughul a mkaanem ma Yehova man mbaawashima nav nena?
8 Gbenda u Satan nzughul a mkaanem ma Yehova man mbaawashima nav la tese mlu na u mimi ga la. Á pine Ifa ér: ‘Ka mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?’ Satan er inja er kwagh ne kpiligh un iyol kpishi nahan, lu inja er ngu kaan ér: ‘Er nan man Aôndo á er kwagh imba ne nahana? Shi á kaa wener: “Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne.” Nenge kwagh u á ôr ne, wener: “Aôndo fa.” Inja na yô Satan lu kaan wener: ‘M fa kwagh u Aôndo kpa á fe la. M fa mbaawashima nav, ve doo ga.’ (Genese 2:16, 17; 3:1, 5) Kwagh ngu a er i vihi yô, Ifa man Adam venda imo i or u ve fa un ga ne ga. Ve ungwa imo na, nahan ve va a ican sha ayol a ve man sha tsombor ve kpaa.—Mbaromanu 5:12, 14.
9. Er nan ve se ver ishima ser nyian kpaa se fatyô u ungwan imo i mba i fe ve ga laa?
9 Nyian ne kpa, Satan ngu yaren tom a igbenda ne sha u tsughun ior mba Aôndo. (Mpase 12:9) Un ngu “ter u aie,” man mba ve nôngon ér vea tsugh mbatomov mba Aôndo er un nahan la cii mba ônov nav. (Yohane 8:44) De se nenge ase nen igbenda igen i i ongo imo i mba i fe ga la nyian yô.
Igbenda i Í Ongo Imo i Mba I Fe Ve Ga Nyian Ne
10. Ka gbenda môm u nyi i ongo imo i mba i fe ve ga laa?
10 Atesen a aiegh. Apostoli Paulu kaa ér: “I̱ de kera daase a ven sha atesen a he anza kposo kposo ga.” (Mbaheberu 13:9) Ka atesen a nyi laa? Er i lu u atesen ne aa fatyô u ‘daase a vese’ yô, kwagh ne tese wang ér Paulu lu ôron kwagh u atesen a vihin mtil wase u vough u ken jijingi la. Ka unô ve lu duen a atesen a aiegh aa se fe á ga laa? Paulu yange ôr kwagh a mbatamen mba ken Kristu mbagenev kaa wener: “Her atô wen je kpaa ior vea mough, vea gba ôron akaa a geseghaa, sha u vea urugh mbahenen ken ijime ve yô.” (Aerenakaa 20:30) Sha kpôô yô, er sha ayange a Paulu kpa lu nahan, nyian ne kpa mbagenev mba ngise ve lu ken tiônnongo u Kristu due mba “ôron akaa a geseghaa”—inja na yô mba ôron mimi cii ga shi mba eren mbaaie jighilii je sha er vea tsume a iyôngo yô. Apostoli Peteru a kera kaa ga yô, mba ôron “akaaôron a sha atseregh”—aa a lu inja er ka akaaôron a mimi, kpa i lu a mimi ga kuaa yô.—2 Peteru 2:3.
11. Mkaanem ma ken 2 Peteru 2:1, 3 la pon gbenda u mbavendan mimi man awashima ve nena?
11 Peteru shi pon igbenda igen kpaa i mbavendan mimi ve yaren tom a mi yô, á kaa wener “vea nyôr a ityesen i kahan i dang myer.” (2 Peteru 2:1, 3) Er ormbaiv u ken injakwagh i Yesu i sha kwagh u ityôr iyôngo la kpa yange ‘nyôr hen hunda ga, kpa nyôr ijiir igen’ nahan, kape mbavendan mimi kpa ve ve hen a vese sha igbenda i myer vough je la. (Mbagalatia 2:4; Yuda 4) Awashima ve yô ka nyi? Peteru shi kaa wener: “Vea zua a mtser sha a ven.” Sha kpôô yô, aluer mbavendan mimi ôr akaa sha zwa nyohon nan nan je kpaa, se fa ser awashima u mbaiv jighilii yô ka u vea ‘ii shi vea wua shi vea tim’ kpaa. (Yohane 10:10) Wa nen ikyo tsung sha kwagh u mba i fe ve ga mban!
12. (a) Azende a ase aa tuur se ér se er sha imo i mba se fe ve ga la nena? (b) Ayom a Satan man aa mba i fe ve ga la zua sha nyi gbenda?
12 Ujende mba bov. Alaghga se ungwa imo i mba i fe ve ga la hen ior mba se eren akaa a ve imôngo la. Ujende mba bov vea vihi se, kpa hemban je yô ikyaior. (1 Mbakorinte 15:33) Umbur wer Satan yange za lu hen Ifa, gadia un hemba lun iyev shi kav kwagh er Adam nahan ga. Nahan á tsugh un ér Yehova ngu nyumen un ian i eren kwagh sha ishima na, kpa sha mimi yô, kwagh lu nahan ga. Ior mba Yehova yange gba ve ne doo un ishima shi lu wan ve ikyo kpaa. (Yesaia 48:17) Ne ikyaior, nyian ne kpa, kape mba i fe ve ga ve lu nôngon ér vea tsugh ne, ne na ve jighjigh ér mbamaren enev mba ken Kristu mba gbe kighir ne a kighir tsô je la. Ior mba i fe ve ga mban vea fatyô u benden a ven nena? Wanyekwase Kristu ugen pase wener: “Mbakov wam mba ken klase er jighjigh wam war vôron daalaa je anyangem kar. Ve zer kaan a mo ér kwaghaôndo wam kighir a kighir ior shi eren kwagh shami ga.” Kpa sha mimi yô, ne doo mbamaren enev ishima. Nahan aluer mbakov wen mba ken makeranta nôngo ér vea bume ne ne de ne mbamaren enev jighjigh ga yô, de deen nen ner ve tsugh ne er yange i tsugh Ifa nahan ga.
13. Kanyi kwagh i dedoo Davidi eree, man ka sha gbenda môm u nyi nahan se fatyô u dondon unu?
13 Orpasalmi Davidi ôr kwagh u ujende mba bov wener: “M tem a ugbilinmbaiorov imôngo ga; lun yam a mbaayomov imôngo kpaa ga.” (Pasalmi 26:4) Heen kpa, ú nenge er ijiir ne i pase ieren shon i mba i fe ve ga la ve banen a mi ga la kpa? Mba mbaayomov, mba yeren mlu ve—vough er Satan kpa yange er ayom, yer iyol ken iyô nahan. Nyian kpa, udangmbaiorov mbagenev ka ve yar tom a Intanet, nahan ve yer mlu ve kua mbaawashima vev kpaa. Alaghga mbaganden mba wan hôngor vea tsugh ne sha ijiir i i ne tadi a ior mbagenev sha Intanet la, vea kaa a ven ér ve mba ikyaior sha er vea mee ne ne gba ken to ve yô. Ikyaior, wa nen ikyô tsung gayô ne vihi mlu wen u ken jijingi la.—Pasalmi 119:101; Anzaakaa 22:3.
14. Ashighe agen mbaabaver ka ve samber a imo i mba i fe ve ga la nena?
14 Sendetyo. Shin er ashighe agen abaver nga a ôr kwagh u dedoo sha Mbashiada mba Yehova nahan kpa, ashighe agen yô mbaabaver ka ve de ér mba i fe ve ga la ve ôr akaa a geseghee sha iyol i Mbashiada. U tesen ikyav yô, ken tar ugen i ôr ibaver i wa Mbashiada aie iyol ér yange ve sue hemen u Hitler zum u i lu nôngon ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar la. Ken tar ugen di, ibaver igen wa Mbashiada kwagh iyol ér ve hembe ayou aduaav. Ken ityar igen kpishi, mbaabaver ka ve wa Mbashiada aie iyol ér mba eren mbayev vev twer ga, shi mbananjighjigh a ve imôngo ka vea er ma isholibo i vesen je kpa icile i tenger ve ga. (Mateu 10:22) Nahan cii kpa, ior mba asema a mimi mba ve fe se doo doo yô, fa er akaa angan nahan cii a lu mbaaie cica cii yô.
15. Er nan ve i doo u se na hanma kwagh u abaver a er cii jighjigh ga?
15 Kanyi i doo u se er aluer or va cir se a akaa a mba se fe ve ga mban ve we se iyol la yôô? Doo u se yar tom sha kwaghwan u a lu ken Anzaakaa 14:15 la, ijiir la kaa ér: “Orlanenkwagh ka nan gba nan jighjigh sha hanma kwaghôron tsô, kpa orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan.” Doo u se lumun hanma kwagh u abaver a er cii ser ka mimi ga. Shin er se ne akaaôron a taregh agenegh jighjigh ser ka mimi nahan kpa, se fa ser ‘tar cii ngu sha ikev i Orbo.’—1 Yohane 5:19.
‘Kar Nen Akaaôron a Ujijingi’
16. (a) Gbenda u iyôngo i eren kwagh la tese mimi u mkaanem ma Yesu lu ôr ken Yohane 10:4 la nena? (b) Bibilo wa se kwagh ér se er nena?
16 Aluer kwagh zua se a ma or nahan se er nan ve se fa ser nan ngu orihyom wase ga, man aluer nan ngu orihyom yô se er nan ve se fa? Yesu kaa wener iyôngo dondo sha orkuran í “gadia i fa imo” na. (Yohane 10:4) Ka mluashe u orkuranilev la ngu a na ve iyôngo i dondo sha a nan ga, kpa ka imo i nan la. Takerada ugen u ú er kwagh u ityar i Bibilo i er kwagh u í la pase ér orvannya ugen yange senge wener iyôngo ngi fe orkuran í sha ikyondo i nan, ka sha imo i nan ga. Er nahan yô, orkuran iyôngo ugen venda a na ér ka sha imo i nan la iyôngo i fe nan ye. U tesen un ér a fa yô, á gema akondo na á na orvannya ne huwa iyol. Or ne haa akondo ne iyol maa gba mi yilan iyôngo ne, iyôngo i môm tsô va ga. Iyôngo ne kav imo na ga. Kpa orkuran iyôngo la gem yer í yô, í va ayem shin er huwa akondo agen kposo iyol nahan kpaa. Nahan aluer ma or bee orkuran iyôngo je kpa, iyôngo ti ngi í fa er i lu nan ga yô. Zum u or yer í yô, ngi í kar imo i nan la sha imo i orkuran í. Se kpa, Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh ér se eren nahan vough—ma kaa ér, “kar nen ujijingi, shin ka her Aôndo ve dugh jeou? Gadia mbaprofeti mba aiev kpishi due, mba zenden sha won.” (1 Yohane 4:1; 2 Timoteu 1:13) Se er kwagh ne nena?
17. (a) Se fa imo i Yehova tsema tsema nena? (b) Ka sea lu a mfe sha kwagh u Yehova nahan ngu a wase se se er nyi kwagha?
17 Sha kpôô yô, aluer se fa imo i Yehova shin loho na doo doo yô, kwagh ne una wase se se hemba kaven imo i or u i fe nan ga la. Bibilo pase se er se zua a imba mfe la yô. I̱ kaa ér: “Ato ou kpaa aa ungwa kwaghôron ken ijime you u kaan er: Ka gbenda je ne, za nen sha u.” (Yesaia 30:21) “Kwaghôron” u i ôr ken ijime yase la ka ken Mkaanem ma Aôndo a dugh ye. U ôron sha ikyav yô, hanma shighe u ka sea ôr Mkaanem ma Aôndo yô, ka se ungwa imo i Yehova, Orkuranilev u Tamen la. (Pasalmi 23:1) Nahan yô, aluer se mba henen Bibilo seer a seer yô, kape imo i Aôndo kpaa se fa se seer a seer je la. Nahan mfe u se lu a mi doo doo ne di una gema a wase se se kav imo i mba i fe ve ga la fese je.—Mbagalatia 1:8.
18. (a) U fan imo i Yehova la wa nyi kwagh kere? (b) Er Mateu 17:5 a pase nahan, er nan ve i doo u se ungwan imo i Yesu?
18 Ka akaa agen a nyi a lu sha kwagh u fan imo i Yehova laa? Dugh m-ongo u ungwan imo na kera yô, gba u se er sha kwagh u se ongo la kpaa. Shi ver ase ishima sha kwagh u Yesaia 30:21 a er ne. Mkaanem ma Aôndo yôô ér: “Ka gbenda je ne.” Ka sea hen Bibilo yô se ungwa akaaôron a Yehova. Shi á wa se kwagh ér: “Za nen sha u.” Yehova soo ér se er sha kwagh u se ongo la. Nahan ka sea yar tom sha kwagh u se hen la yô, kwagh ne ngu a tese ér se ungwa di a ungwa imo i Yehova tseegh se haa iyol ga kpa se mba eren sha mi kpaa. (Duteronomi 28:1) M-er u eren sha imo i Yehova la inja na yô ka u se ungwa imo i Yesu kpaa, gadia Yehova iyol na kaa ér se er nahan. (Mateu 17:5) Kanyi kwagh Yesu, Orkuranilev u Dedoo la, á kaa ér se ere? Á tese se ér se gema ior ve hingir mbahenen shi se na “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la jighjigh. (Mateu 24:45; 28:18–20) Aluer se mba eren sha imo na yô se zua a uma u tsôron.—Aerenakaa 3:23.
“Ia Yevese a Yevese Nan”
19. Ka nyi se er zum u se ongo imo i mba i fe ve ga laa?
19 Nahan kpa, gema imo i mba i fe ve ga la yô, se er nena? Se er kwagh er iyôngo ka i er nahan. Yesu kaa wener: “Kpa a lu or u i fe nan ga yô, [mayange] ia dondo sha a nan ga, kpa ia yevese a yevese nan.” (Yohane 10:5) Kwagh u se er la ngu igbenda ihiar. Hiihii yô, ‘mayange je se dondo sha’ or u se fe nan ga la ga. Een, se venda or u se fe nan ga la elegh elegh. Jighilii yô, ken zwa Grika u yange i nger Bibilo a mi la yô, ishember i ‘mayange ga’ la pase gbenda u vesen u vendan kwagh shia shia. (Mateu 24:35; Mbaheberu 13:5) Kwagh u sha uhar yô, se “yevese a yevese nan” shin se kar hen a na kera. Ka kwagh u a doo u se er a mba atesen a ve a zough sha imo i Orkuranilev u Dedoo ga la je ne.
20. Se er nan zum u se tagher a (a) Mbavendan mimi mba tsughun ioro, (b) ujende mba bovo, (c) abaver a mimi ga?
20 Nahan yô, zum u mba ve lu samber a mbamhen mba mbavendan mimi ve ve hen a vese yô, se soo ser se er kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma kaa ne: ‘Mbara mba ve lu van a mbampav man ameen, i lu sha ityesen i i tese ne la ga yô, palegh nen ve.’ (Mbaromanu 16:17; Titu 3:10) Ikyaior i ken Kristu i ujende mba bov ve lu nôngon u vihin ve kpaa ve yar tom sha kwagh u Paulu lu wa gumor Timoteu ne, wener: ‘Yevese asaren a sha inja i mbayevikaior la.’ Shi zum u i cir se a akaa a i we se iyol sha abaver la kpa, se umbur nen kwagh u Paulu shi seer wan Timoteu ne, wener: ‘Vea [mba ve lu eren sha imo i mba i ve fe ga la] a gema vea ver [ato] sha ukwaghhir. Kpa we yô, kundu ishima sha akaa cii.’ (2 Timoteu 2:22; 4:3–5) Aluer imo i mba se fe ve ga la doo nan nan je kpa, se yevese nen hanma kwagh u una vihi jighjigh wase u nan cii.—Pasalmi 26:5; Anzaakaa 7:5, 21; Mpase 18:2, 4.
21. Ka injaa i nyi i lu keghen mba ve vende imo i mba i fe ve ga laa?
21 Mbakristu mba i shigh ve mkurem sha jijingi la venda imo i mba i fe ve ga la, nahan ve er sha mkaanem ma Orkuranilev u Dedoo ma ma lu ken Luka 12:32 la. Heen ne Yesu kaa a ve ér: “Ne anikumuile u kpeghee ne, de cie nen ga! Gadia i doo Ter wen u nan ne tartor la.” Mba ve lu “iyôngo igen” la kpaa, hange ve ishima u ungwan mkaanem ma Yesu á kaa wener: “Va nen, ne mba i saan ne iyol mba Terem, ya nen dyako u tartor u i ver sha ci wen hii sha igbetar je la” la. (Yohane 10:16; Mateu 25:34) Injaa i doon tsung ngi keghen se aluer se venda ‘imo i mba i fe ve ga’ la yô!
Ú Umbur Kpa?
• Satan kuma vough sha or u i fe nan ga u Yesu a ter un ken injakwagh na i ityôr i yôngo la nena?
• Mba ongo i imo i mba i fe ve ga la nyian nena?
• Se kav imo i mba i fe ve ga la nena?
• Kanyi se er zum u se ongo imo i mba i fe ve ga laa?
[Picture on page 26]
Maria kav Kristu
[Picture on page 27]
Or u i fe nan ga la za hen iyôngo jighilii ga
[Picture on page 29]
Ka sea ungwa imo i mba i fe ve ga la nahan se er nena?