Ishimaverenkeghen I Mnder U Shin Ku La Ka I̱ Bunden ga!
‘M ngu a ishimaverenkeghen sha Aôndo . . . mer á va nder ior shin ku.’—AERENAKAA 24:15.
1. Ka sha ityôkyaa i nyi se fatyô u lun a ishimaverenkeghen i mnder u shin kuu?
YEHOVA na se atôakyaa a vesen á aa na se lu a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku yô. Mkaanem nam kaa a vese ér á va nder mbakpenev, vea mough a tile sha uma. Man awashima na u a we a mba ve lu mnya shin ku la una iv keng á bunde ga. (Yesaia 55:11; Luka 18:27) Sha mimi yô, Aôndo vande tesen ér un ngu aa tahav mbu nderen ior shin ku.
2. Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ia wase se nena?
2 Jighjigh u se ne naagh ku Aôndo a ne sha ikyev i Wan na Yesu Kristu sha u nderen mbakpenev la una fatyô u taver se sha ashighe a ican. Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku i̱ í lu u mayange ia bunde ga ne shi ia fatyô u wasen se u kôron jighjigh u se ne Ter wase u sha la her dông, shin aluer za zan zan je za ar ke’ ku kpaa. Aluer se time sha aaven agen a i nger ke’ Bibilo á yange i hide ior a uma ve her la yô alaghga Ishimaverenkeghen yase i mnder u shin ku la ia hemba taver a taver seer cii. Uivande mban ci ca cii ka sha tahav mbu Yehova, Ter Uhembanagee la, yange i e̱r ve ye.
Ve Ngohol Mbakpenev Vev sha Mnder u Shin Ku
3. Yange í na Eliya tahav mbu eren nyi zum u wan u nomso u kwasecôghol u ke’ Sarefati kpe yôô?
3 E̱r apostoli Paulu lu kimbir ôron jighjigh u nan u mbashiada mba Yehova mba ve lu cii man shighe u Kristu la sha gbenda u kpiligh iyol yô, á nger nahan ér: “Kasev ngohol mbakpenev vev sha mnder u shin ku.” (Mbaheberu 11:35; 12:1) Môm ke’ kasev mbara yange lu ican kwasecôghol ugen u ke’ angar u Fenishia ke’ kpentar u Sarefati la. Sha er yange wa Eliya profeti u Aôndo ikyo yô, mwem nam man mkurem nam bee ga lu her sha ivande ke’ atô u ijen i yange i gba je lu u mà i̱ wua un man wan na u nomso cii la. Ke’ masejime, zum u wan la va kpe kera yô, Eliya gbir un sha gambe, e̱r msen, samber sha wanakiriki la kuma kwa tar, tsô a zamber a kaa ér: “TERE, Aôndo wam, uma u wanakiriki ne a̱ shi a̱ nyôr ker a na, a̱ hingir uma.” Aôndo yange na uma u wanakiriki la hide nyôr ken a na. (1 Utor 17:8-24) Hen ase sha imba iember i kwasecôghol la yange una lu a mi, e̱r yange i kimbi un injar sha jighjigh u nan na, mnder u shin ku u hiihii u i hii ngeren la lu u wan na u nomso u ishima ishima la yôô!
4. Ka nyi ivande yange Elisha e̱r ke’ gar u Shuneme?
4 Kwase ugen u un kpa yange ngohol orkpen na sha mnder u shin ku yô, lu ke’ gar u Shunem. Un yange lu kwase u tamenor, kpa gema er erdoo a profeti Elisha man wanakiriki na. A zua a injar i wan u nomso. Nahan cii kpa, anyom nga karen imôngo yô, a tindi ér i̱ za kaa profeti la a̱ va. Ngula va nyer yô, a kav wanakiriki kpenegh he’ ya u kwase la. Yange Elisha eren msen, shi eren akaa agen kpaa yô, “nahan iyol i wan la gba tseen.” Wanye la “yesem kwa taankaruhar, maa a bugh ashe na.” Mnder u shin ku ne yange una va ngô la a iember kua wan na je ka ashe tugh ga. (2 Utor 4:8-37; 8:1-6) Kpa á va hemba saan ve iyol cii zum u á nder ve vea hide a lu uma shin tar ke’ “mnder u hemban doon”—u̱ vea lu a ian i kera kpen mayange ga la! Nenge imba ityôkyaa i sughun Yehova, Aôndo u dooshima u mnder u shin ku ne sha wono!—Mbaheberu 11:35.
5. Elisha yange lu uwegh ke’ ivande i eren zum u a kpe kera je kpaa la nena?
5 Zum u Elisha kpe i ii un kera je kpa, Aôndo na akuhe na tahav sha icighan jijingi. I nger ér: “Tsô [Mbaiserael mbagenev] mba ngur iin orgen yô, ve ta ashe ve za nenge ikumutya [i Mbamoabi], nahan ve gbihi orkpen la shin uwar u Elisha; er orkpen la za bende a akuhe a Elisha yô, a nder, a tile sha, sha angahar a na.” (2 Utor 13:20, 21) Nenge imba e̱r yange a kpiligh or la iyol shi a saan un iyol sha wono! Hen ase sha imba iember i se ember zum u a hide a nder mba doon se ishima vea hide a lu uma sha awashima u Yehova Aôndo u a bundu mayange ga la yôô!
Wan u Aôndo Yange Nder Mbakpenev
6. Kanyi ivande yange Yesu er ikyua a gar u Nain la, man kwagh ne una fatyô u benden a vese nena?
6 Yesu Kristu, Wan u Aôndo, na se atôakyaa a vesen a aa na se na jighjigh ser mba va nderen mbakpenev, vea lu a ian i lun uma gbem sha won yô. Kwagh ugen u yange er ikyua a gar u Nain la una wase se u kaven ser imba ivande la ia fatyô u eren sha tahav mbu Aôndo a ne yô. Yange igen Yesu kohol mbavaanku tôô ikyom i gumor ugen lu duen a mi ke’ gar la sha u za iin. Lu wan u môm môm u kwasecôghol ugen je la. Yesu kaa a na ér: “De vaan ga.” Tsô a kporom, a bende a gambe la, a kaa ér: “Wanye kwaor, M ngu kaan a we Mer: Mough sha!” Tsô a mough sha a gba lamen. (Luka 7:11-15) Mimi je ivande ne seer taver a taver jighjigh u se ne ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la cii.
7. Kanyi yange i̱ za hemen sha wan u Yairu u kwasa?
7 Shi, time ase sha kwagh u Yairu, orvesen u shinagoge u ke’ Kapernahum la yôô. Yange kaa ér Yesu a̱ va wase wan na u kwase u anyom 12, u lu nôngon ku la. Ica gba ga tsô i va kaa a na ér wankwase la kpe. Yesu taver Yairu ishima, un u lu mzungu tsung ne ér a̱ na jighjigh, tsô a dondo un ve yem ke’ ya na, hen ape ikpelaior kase lu vaan la. Ior mbara se Yesu zum u a kaa a ve ér: “Wankwase ne kpe ga, kpa ngu yaven a yav” yô. Sha mimi yô yange kpe, kpa lu u ica a gba ga tsô Yesu una tese ér a fatyô u nderen ior shin ku di vough er a fatyô u nderen or u nan gbe mnyam kpum kpum nahan. Ker wankwase la sha uwe yô, a kaa ér: “Wan, mough sha!” Fese nahan maa á mough sha, tsô “kondo mbamaren nav iyol” je zua ga. (Marku 5:35-43; Luka 8:49-56) Zum u a va nder ior shin ku ke’ paradiso shin tar yô, a “kondo” mba doon ve ishima mbara “iyol” je ka u henen a hen ga.
8. Kanyi yange Yesu e̱r he’ uwar u Lasaru?
8 Lasaru yange vande kpen ayange kar anyiin cii ve Yesu mase zan he uwar la za kaa ér i̱ menger iwen i nyôron ke’ bar-war la sha ye. Er Yesu eren msen ke’ igbar sha u mbanengen kpa vea fa er i lu sha tahav mbu Aôndo a ne la un har sha mi yô, maa a yila genger genger ér: “Lasaru, due ken won!” Tsô maa á due je! Lu a ikyangenev mbi i ii un a mi la sha ave man shin angahar her, shi i kange un ishigh sha adikpo kpaa. Yesu kaa ér: “Sagh nen un, a̱ yem.” Ior kpishi mba yange ve va u va zuan ishigh a Maria man Marta, anngôôv mba Lasaru mbakasev la, ve na Yesu jighjigh. (Yohane 11:1-45) Kwagh ne iv ú a ishimaveren wer alaghga yange a nder mba doon we ishima vea lu uma ke’ tar u he u Aôndo la ga he?
9. Er nan ve se fe ser Yesu una fatyô u nderen mbakpenev shin ku hegene?
9 Zum u Yohane u Eren Batisema lu ke’ gaadi la, Yesu tindi un aa loho u surun ishima ne ér: “Mbaapirashe mba nengen kera, . . . mba nderen mbakpenev” kpaa. (Mateu 11:4-6) E̱r Yesu yange nder mbakpenev shin ku zum u a lu shin tar heen ne yô, mimi je shi una er nahan kpaa sha tahav mbu Aôndo zum u a hingir zege or u ke’ jijingi ne. Yesu ka “mnder man uma kpaa,” shi e̱r i kera shi ca ga tsô i lu u̱ “mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na, vea due” nahan, ka kwagh u nan ishima i surun kpen kpen!—Yohane 5:28, 29; 11:25.
Mba Mnder mba Shin Ku Mbagenev kpa Taver Ishimaverenkeghen Yase
10. Ú pase mnder u shin ku u hiihii u apostoli nan nder or shin ku la nena?
10 Zum u Yesu tindi mbaapostoli nav ér ve̱ za pase kwagh u Tartor yô, a kaa a ve ér: “Nder nen mbakpenev.” (Mateu 10:5-8) Nahan kpa, u̱ ve̱ er kwagh ne yô, yange gba u vea har sha tahav mbu Aôndo. Ke’ inyom i 36 S.W. la, kwase u civir Aôndo u i yilan iti na ér Dorka (Tabita) la kpe ke’ gar u Yopa. Aeren na a dedoo yange kúà u koron uriga sha ci u kasev mba côgholov mba ve lu ke’ ibanave yô, man mbagenev ken ave vaa ku na kpishi je. Mbahenen sôr ikyom na sha u iin, tsô ve tindi loho ér i̱ za kaa apostoli Peteru a̱ va, abunde kpa a̱ va sur ve asema. (Aerenakaa 9:32-38) A kaa a ve cii ér ve̱ due sha iyou i sha la kera, tsô eren msen cii yô, a kaa ér: “Tabita, mough sha!” Tsô maa a bugh ashe, a mough a tema sha, a kôr Peteru sha uwe, maa Peteru mough a na sha. Mnder u shin ku u hiihii u orapostoli nan nder or shin ku ne yange na ior kpishi hingir mba nan jighjigh. (Aerenakaa 9:39-42) Shi se kpa kwagh ne seer nan se ityôkyaa i lun a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku.
11. Kanyi mnder u shin ku u masetyô yange i nger ke’ Bibilo?
11 Mnder u shin ku u masetyô u i nger ke’ Bibilo la yange lu ke’ gar u Teroa. Yange Paulu til her sha zende na u mishen u sha utar la yô, a lihe a kwaghôron na zan zan atôutu. Er wanye kwaor ugen u i yilan iti na ér Utiku vôr yum, alaghga lu sha ci u mtsee u amenger a i tsar la man mngee u ior ngee he’ ijiir shon la yum yô, a hungur mnyam maa a osough sha windou u sha kpoyou u sha utar la a va gba shin inya. Yange “i tôô un kpenegh,” húmè a húmè di tsô ga. Tsô Paulu samber sha Utiku, kúvè un, kaa a mba ve lu nengen mbara ér: “De nen ayôôso, gadia uma na ngu her.” Inja na yô Paulu yange lu kaan ér í hìdè wanye kwaor la a uma na her. Nahan mba ve lu her la “asema pever ve kpishi.” (Aerenakaa 20:7-12) Nyian kpa, mba civir Aôndo ka ve zua a msurshima sha mfe u ve fe ér mba yange ve eren Aôndo tom a ve imôngo la vea va zua a m-iv u ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la.
Mnder u Shin Ku—Ka Ishimaverenkeghen i Nyian Ga
12. Ka ishima i gbar gbar i nyi yange Paulu pase zum u a tile sha ishigh ki Feliku Gomna u Roma laa?
12 Zum u i lu ôron Paulu ijir sha ishigh ki Feliku Gomna u Roma la yô, a er shiada ér: “Akaa a i nger ken atindiakaa la, kua ken uprofeti kpaa m na a jighjigh cii, m ngu a ishimaverenkeghen sha Aôndo . . . ka mnder u mbaperapera kua mba ve lu perapera ga vea nder shin ku la.” (Aerenakaa 24:14, 15) Avegher a Mkaanem ma Aôndo, amba e̱r “atindiakaa” nahan, tese uwegh sha mnder u mbakpenev shin ku nena?
13. Er nan ve á fatyô u kaan ér Aôndo yange ôr kwagh gber sha mnder u shin ku zum u á ôr kwaghôron u profeti u hiihii laa?
13 Aôndo iyol na je kpa yange ôr kwagh gber sha mnder u shin ku zum u a ôr kwaghôron u profeti u hiihii ke’ Eden la. Yange Aôndo er Satan Diabolo u a lu “tseyô” la ijir, ne un ibo i kuugh cii yô, a kaa ér: “Me ver ihom hen atô wou vea kwase, man hen atô u vor wou a vor na kpaa, u ua cagh u ityough, we di kpaa ú cagh u ikishinguhar.” (Mpase 12:9; Genese 3:14, 15) Inja i u̱ caghen ikishinguhar i vor u kwase la yô lu mwoo u a wua Yesu Kristu je la. Aluer gba u Vor la ua va cagh ityough ki iyô la ke’ masejime yô, a gba u a nder Kristu shin ku.
14. Yehova ka “Aôndo u mbakpenev ga, ka u mbaumav” inja nena?
14 Yesu yange kaa ér: “Sha kwagh u mbakpenev er á nder a ve yô, Mose kpaa tese hen kwagh u ageva la, er a yila Ter er Aôndo u Aberaham, man Aôndo u Isaka, man Aôndo u Yakob. Wen yô, ka Aôndo u mbakpenev ga, ka u mbaumav je, gadia ka sha a Na man ve cii ve lu uma ye.” (Luka 20:27, 37, 38; Ekesodu 3:6) Aberaham man Isaka man Yakob yange ve kpe kera, kpa awashima u Aôndo wa ishima ér una nder ve la lu u una iv keng je yô, hen a na yô lu inja e̱r mba uma nahan.
15. Ka ityôkyaa i nyi yange Aberaham lu a mi u nan mnder u shin ku jighjigh?
15 Aberaham yange lu a ityôkyaa i lun a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku, sha ci u zum u un vea kwase na Sara ve beeyol kumbur kumbur je alegh ve a maren ônov kpa kpe je kpaa, Aôndo hide a tahav mbu marev vev her sha ivande. Kwagh ne lu kwagh môm a mnder u shin ku. (Genese 18:9-11; 21:1-3; Mbaheberu 11:11, 12) Yange Isaka, wan ve u nomso la kom anyom 25 nahan yô, Aôndo kaa a Aberaham ér a̱ tôô un a̱ na naagh a mi. Nahan cii kpa, Aberaham kenden uwegh ér una wua Isaka yô, ortyom u Yehova maa yàngè un. Aberaham yange “fa ken ishima er Aôndo ngu a agee a nderen [Isaka] shin mbakpenev je kpaa; ka shimi je man a shi a zua a na er ka ikav i tesen nahan kpaa ye.”—Mbaheberu 11:17-19; Genese 22:1-18.
16. Aberaham ngu mnya shin ku hegen ngu keghen nyi?
16 Aberaham yange lu a ishimaverenkeghen i mnder u shin ku sha ikyev i hemen u Mesiya, Vor shon u ityendezwa la. Shaala pe Wan u Aôndo tema tseng ke’ mlu na cii man a va mase hingir orumace la, a ta ashe a nenge jighjigh u nan u Aberaham la. Sha nahan yô, yange Yesu Kristu va hingir orumace yô, a kaa a Mbayuda nahan ér: “Ter wen, Aberaham, saan un iyol kpishi sha ci u una va nenge iyange Yam.” (Yohane 8:56-58; Anzaakaa 8:30, 31) Hegen Aberaham ngu mnya shin ku, ngu keghen mnder u a va nder un shin ku una lu uma shin tar sha ikyev i Tartor u Mesiya la.—Mbaheberu 11:8-10, 13.
Shiada i ken Atindi man Upasalmi
17. “Akaa a i nger ken atindiakaa la” yange tese uwegh sha mnder u Yesu Kristu shin ku nena?
17 Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku i yange Paulu lu a mi la i̱ zua sha “akaa a i nger ken atindiakaa la.” Yange Aôndo kaa a Mbaiserael ér: “Né va a ile u iyiagh ki tsutswagh ki ne sondo la, hen pristi, [sha uwer u Nisan 16 la] a̱ cia ile la sha ishigh ki TER, sha er á rumun ne yô.” (Levitiku 23:9-14) Alaghga Paulu yange lu a tindi ne ke’ ishima, zum u á nger nahan la, ér: “I nder Kristu shin mbakpenev, ka iyiagh ki tsutswaagh ken mba ve kpe kera la.” E̱r Yesu lu “iyiagh ki tsutswagh” yô, i nder un shin ku sha uwer u Nisan 16, 33 S.W. la. Ke’ masejime, sha shighe u m-ande na la, a va nder ‘iyiagh ki dondon’ kira—ka mbadondon un mba i shigh ve mkurem mbara je la.—1 Mbakorinte 15:20-23; 2 Mbakorinte 1:21; 1 Yohane 2:20, 27.
18. Peteru yange tese ér yange i tsenga pasen mnder u Yesu shin ku la ke’ Upasalmi nena?
18 Upasalmi kpa súè kwagh u mnder u shin ku la. Sha iyange i Pentekosti u ke’ inyom i 33 S.W. la, apostoli Peteru ôr kwagh u i nger ke’ Pasalmi 16:8-11 la, kaa ér: “Davidi lu ter [Kristu], kaa er: M nengen a Ter sha ishigh yagh gbem; gadia ngum ken uwegh ku yanegh sha u m̱ de tenger ga yô; sha ci u nahan yô, saan mo ken ishima, zwa wam kpaa ember; iyol yam je kpaa ia lu ken ishimaverenkeghen. Gadia Ú undu uma wam shin Hade ga, man shi Ú de wer Icighanor Wou la A̱ nenge a mhee mayange ga.” Peteru shi seer nahan ér: “[Davidi] tsenganengen ken hemen a ôr kwagh u mnder u Kristu er, i undu Un shin Hade ga, iyol Na kpaa i nenge a mhee ga. Ka Yesu shon ne je, Aôndo nder Un ye.”—Aerenakaa 2:25-32.
19, 20. Ka hanma shighe Peteru yange ôr kwagh u i nger ke’ Pasalmi 118:22 la, man kwagh ne yange bende a ku u Yesu man mnder na nena?
19 Ayange nga karen yô, Peteru tile sha ishigh ki Mkohol u mbaajiriv shi ôr kwagh u i nger ke’ Upasalmi la. Yange mba pin un e̱r a hii ve a bee orzamber u kpen alegh la angev yô, apostoli la kaa ér: “Kwagh ne a̱ hingir ken igbar her a ven cii man shi hen nongoior u Iserael cii kpaa, ka ken iti i Yesu Kristu Ornasareti, u ne mande Un sha [kon], u Aôndo nder Un shin mbakpenev la, ka sha ci Na man or ne a til sha ishigh yenegh heen wanger wanger nahan ye. Ngun ka iwen i ne mbamaan ne laha i, kpa i gema i, i hingir sha zongo. Man shi myom ngu ken ma or ugen kpaa ga; gadia ma iti igen i i ne ior i á yima se a mi keng yô, ngi sha won kpaa ga.”—Aerenakaa 4:10-12.
20 Heen ne Peteru yange lu ôron kwagh u i nger ke’ Pasalmi 118:22 la, lu tôôn kwagh ne karen sha kwagh u i er sha ku u Yesu man mnder na la. Er mbahemenev mba kwaghaôndo núm Mbayuda ke’ jime yô, ve venda Yesu. (Yohane 19:14-18; Aerenakaa 3:14, 15) ‘Ilyahan i mbamaan yange ve laha iwen shon la’ na Kristu ku, kpa ‘mgem u iwen shon gema hingir i sha zongo’ la di tile sha mkende u i kôndo a na i yem a na ke’ iengem i sha ke’ jijingi la. Er orpasalmi la tsengakaan nahan, ‘lu TER er kwagh la ye.’ (Pasalmi 118:23) U geman “iwen” la hingir I sha zongo la yange wa mkende u kéndén a na hingir u i tsegh un Tor la kpa ker.—Mbaefese 1:19, 20.
Ishimaverenkeghen i Mnder u Shin Ku la Súè Se
21, 22. Ka ishimaverenkeghen i nyi yange Yobu lu a mi, er i nger ke’ Yobu 14:13-15 la nahana, man kwagh ne una sur mba ve lu ke’ mzungu ainge mbara asema nena?
21 Shin er se ayol a ase se lu a̱ vande nengen i nder ma or shin ku ga nahan kpa, se nenge a akaangeren agen ke’ Ruamabera a á seer nan se ishimataver sha ishimaverenkeghen la yô. Sha nahan yô, se kpa se fatyô u lun a ishimaverenkeghen i orperapera Yobu yange lu a mi la. Zum u a lu yan ican yô, a zamber a kaa ér: “Kpe ahii, [Yehova] ma U yerem shin Sheol, . . . ma U verem shighe, ma U shi U umbur mo! Aluer or á kpe yô, shi nana lu uma? . . . Ú yila, mo me gema me vengese; tom u ave Ou ua sar U.” (Yobu 14:13-15) ‘Tom u ave a Aôndo ua sar un,’ una lu a isharen i nderen Yobu tsung je. Nenge imba ishimaverenkeghen i kwagh la a ne se ne sha wono!
22 Alaghga orgen u he’ tsombor u cian Aôndo naná gba angev tsung, di er Yobu kpa lu gba angev nahan, man alaghga je yô mbu a hemba nan nana kpe. Alaghga ior mba or kpe ve la vea vaa mlian ma zungwen, vough er Yesu kpa yange vaa ku u Lasaru nahan. (Yohane 11:35) Kpa u fan ér Aôndo una va yila, nahan mbara mba ve lu ke’ m-umbur na cii vea vengese la ka kwagh u surun ishima kpen kpen! A lu di vough er ve za hide a hide zende nahan—vea lu uange shin vea gba iwan kpaa ga, kpa vea lu gbon gbon.
23. Mbagenev pase vangertiôr u ve lu a mi sha ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la nena?
23 Ku u kwase Kristu u beenyol ugen yange u na mba ve na jighjigh a na imôngo la u ngeren kwagh nahan ér: “Ku u ngô wen la nyoon se ke’ ishima kpishi je zua ga. Anshighe shi di kpuaa tseegh tsô se sugh un za hiden—una doo ashe shi una taver géngékéké kpaa!” Mbamaren mbagenev mba yange wan ve u nomso saa ku yô, ve kaa nahan ér: “Se mba veren ashe keghen iyange i Jason una nder la je zua ga! Una gema a kenger keen man keera una nenge a Paradiso u yange sar un yum la. . . . Kwagh la taver se mba yange doo se ishima ne asema u̱ nôngon ser se kpa se va lu ker.” Een, man se mba a ishughun kpishi sha er ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i̱ lu i bunden ga nahan!
We Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• U̱ nan mne u Aôndo a ne sha u nderen ior shin ku jighjigh la una wase se nena?
• Ka akaa a nyi a ke’ Ruamabera a ne se ityôkyaa i lun a ishimaverenkeghen i mnder u shin kuu?
• Er nan ve á fatyô u kaan ér ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ka kwagh u nyian ga?
• Ka ishimaverenkeghen i nyi se fatyô u lun a mi sha kwagh u mbakpenev i ia taver se ishima?
[Picture on page 8]
Eliya yange hide wan u kwasecôghol u nomso ugen a uma her, sha tahav mbu Yehova
[Picture on page 10]
Yange Yesu hidi wan u Yairu u kwase a uma her yô, kondo mbamaren nav iyol kpishi
[Picture on page 13]
Sha iyange i Pentekosti ke’ inyom i 33 S.W. la, apostoli Peteru pase gbar gbar ér i nder Yesu shin ku