Mbamsen Ou Mba Tesen Ér U Ngu Nyi Oro?
“We, u U ongo msen [ne], ka hen a We man uuma cii vea va ye.”—PS. 65:2.
1, 2. Mbacivir Yehova vea fatyô u eren msen hen a na vangertiôr sha ci u nyi?
YEHOVA vende u ungwan mbamsen mba ior mba ve civir un sha mimi la ga. Nahan se mba a vangertiôr ser ongo mbamsen asev. Aluer Mbashiada mba Yehova mba ve lu umiliôn imôngo ne cii kohol mba eren msen hen Aôndo hen shighe môm je kpa, una ungwa msen u hanmô ve.
2 Er orngeren pasalmi Davidi lu a vangertiôr ér Aôndo ongo mbamsen nav mba sha gbashima yô, a wa icam ér: “We, u U ongo msen [ne], ka hen a We man uuma cii vea va ye.” (Ps. 65:2) Yehova ungwan mbamsen mba Davidi sha ci u civir un sha mimi. Nahan doo u se pine ayol a ase ser: ‘Mbamzamber av mba tesen ér m na Yehova jighjigh shi kwagh u mcivir u mimi gbam ishima tsung kpa? Mbamsen av mba tesen ér m ngu nyi oro?’
Hide a Iyol You Ijime Shighe u Ú Lu Eren Msen hen Yehova Yô
3, 4. (a) Ka ieren i nyi i doo u se lu a mi shighe u se lu eren msene? (b) Aluer se er isholibo i vesen man ‘mbamhen asev’ na ishima ngi nan se ibo yô, doo u se er nyi?
3 Aluer se soo ser Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, saa se hide a ayol a ase ijime shighe u se lu eren msen hen a na yô. (Ps. 138:6) Doo u se pine Yehova ser a tôv se, di er Davidi kpa yange pine nahan, ser: “Tôv kwagh wam, Aôndo, fa ishima yam, karem, fa mbamhen av, nenge, shin ma gbenda u ifer a lu ken a mo yô? Hemen mo sha gbenda u tsôron.” (Ps. 139:23, 24) Nahan yô, se eren nen a er msen tseegh tsô ga, kpa se de nen Aôndo a tôv se shi se lumun nen kwaghwan u Mkaanem nam kpaa. Yehova una hemen se “sha gbenda u tsôron,” una wase se u eren akaa a aa za a vese ken uma u tsôron la.
4 Kpa aluer se er ma isholibo i vesen, nahan ‘mbamhen asev’ na yô, ishima na se ibo kpishi di ye? (Ôr Pasalmi 32:1-5.) U nôngon ser se kighir imoshima i i lu nan se ibo la una na se kera lu a agee iyol ga, di vough er inyom ka ia av shi a tsee iyol kpishi ve mngerem ma yina kon iyol nahan. Er Davidi yange er isholibo yô, kera saan un iyol ga shi alaghga je yô gba angev kpaa. Nahan kpa, shighe u pase Aôndo isholibo na la yô, pever un iyol kpishi! Nenge er yange a saan Davidi iyol kpishi u fan wener ‘Yehova de un kwaghbo na’ yô. Or ka nana pase Aôndo isholibo i nan yô, i pever nan iyol, shi iwasen i mbatamen mba ken Kristu vea na nan la ia wase orisholibo la u hiden doon a Yehova.—Anz. 28:13; Yak. 5:13-16.
Zamber Aôndo sha Gbashima shi Sughun Un Kpaa
5. Inja u eren msen hen Yehova sha gbashima la ér nyi?
5 Aluer ishima ngi nyian se sha ma ityôkyaa yô, doo u se dondo kwaghwan u Paulu ne. A kaa ér: “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun.” (Fil. 4:6) Inja i u ‘zamber sha gbashima’ yô ka “u sônon Aôndo sha ishima i môm, a iyol i hiden a mi ijime wer a wase u.” Shighe u kwaghbo a tser se shin i lu tôvon se a ican yô, hemba doon u se sôn Yehova ser a wase se shi a tese se kwagh u se er yô.
6, 7. Doo u se sughun Aôndo ken mbamsen asev sha ci u atôakyaa a nyi?
6 Kpa aluer ka shighe u kwagh a gbe se la tseegh ka se er msen yô, se lu tesen ser ka nyi i lu awashima wase? Paulu kaa ér Aôndo a fa akaa a zan se iyol la “a ishughun.” Sha kpôô yô, se mba a ityôkyaa i wuese Aôndo er Davidi ngise wuese un nahan. Yange kaa ér: “We TER, U kuma ivesen man agee man iengem man mhembe man icivir, akaa a Sha man a shin tar cii ka a Ou; We TER, U kuma u teman tor, U ngu ityough sha akaa cii. . . . Hegen yô, Aôndo wase, se mba sughun We, shi se mba wuese iti You i iengem kpaa.”—1 Kron. 29:11-13.
7 Yesu yange sugh Aôndo sha kwaghyan man bredi kua wain u ve ya shi ve ma hen iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe la. (Mat. 15:36; Mar. 14:22, 23) Shi dugh u tesen iwuese er Yesu tese nahan la sha yô, doo u se “[sugh] TER” sha “aeren a Na a kpilighyol, a A eren a ônov mba iorov” la, shi se sugh un sha ci u ‘akaaôron a Na a jirigh a mimi la’ man sha ci u mkaanem shin loho na u u lu ken Bibilo hegen la kpaa.—Ps. 107:15; 119:62, 105.
Eren Msen sha Ci u Mbagenev
8, 9. Doo u se eren msen sha ci u Mbakristu mbagenev sha ci u nyi?
8 Se mba eren msen sha ci wase je ka ilian ga, kpa doo u se eren msen sha ci u mbagenev kpaa, kua Mbakristu mba se fe ve sha ati jighilii ga la kpaa. Shin er alaghga apostoli Paulu yange una fa mbananjighjigh mba ken gar u Kolose cica cii ga nahan kpa, a nger ér: “Se mba sughun Aôndo Ter u Ter wase Yesu Kristu sha ci wen gbem zum u ka sea eren msen sha ci wen yô; gadia se ungwa kwagh u jighjigh wen u nan u ken Kristu Yesu la man shi dooshima u uicighanmbaiorov cii ve doo ne asema” la. (Kol. 1:3, 4) Paulu shi yange er msen sha ci u Mbakristu mba ken gar u Tesalonika. (2 Tes. 1:11, 12) Ka sea eren msen sha ci u mbagenev yô, se lu tesen or u se lu yô man er se nengen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve ne jighjigh a vese imôngo la kpaa.
9 Mbamsen mba se eren sha ci u Mbakristu mba i shigh ve mkurem man akar a ve a a lu “iyôngo igen” la ka ve tese ér kwagh u nongoior u Aôndo gba se ishima kpishi. (Yoh. 10:16) Paulu yange kaa ér mbacivir Aôndo a na imôngo ve eren msen sha ci na sha er a ‘na un kwaghôron zum u una bugh zwa sha u pasen kwagh u myer u Loho u Dedoo’ yô. (Ef. 6:17-20) Se mba eren msen sha ci u Mbakristu mbagenev nahan kpa?
10. Aluer se mba eren msen sha ci u mbagenev yô, kwagh la una bende a vese nena?
10 Aluer se mba eren msen sha ci u mbagenev yô, kwagh la una na se gema gbenda u se nengen ve la. Aluer se er msen sha ci u or u kwagh u nan a doo se ishima ga nahan, shi a er nan ve kwagh u nan una vihi se ishima? (1 Yoh. 4:20, 21) Ka sea eren msen sha ci u mbagenev yô, se maa a maa ayol a ase shi se lu ken mzough vea anmgbianev asev kpaa. Bee kera yô, msen la ngu a tese ér se mba a imba dooshima u Kristu kpa lu a mi la. (Yoh. 13:34, 35) Ieren i dooshima la ka vegher u ityamegh ki jijingi u Aôndo. Se mba eren msen asange asange ser Yehova a wase se sha er se lu a ieren i dooshima man msaanyol man bem man ishima i wan man sar sar man mlu u dedoo man jighjigh man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha kpa? (Luka 11:13; Gal. 5:22, 23) Aluer se mba eren nahan yô, iliam yase kua ieren yase cii ia tese ér se mba zenden sha jijingi shi se mba uma sha jijingi kpaa.—Ôr Mbagalatia 5:16, 25.
11. Ka shami u kaan a mbagenev wer ve er msen sha ci wou sha ci u nyi?
11 Aluer se va hingir u fan ser mba kighir mbayev asev ken makeranta ér ve ii ikyaren yô, doo u se er msen sha ci ve shi se tese ve ken Ruamabera sha er vea eren kwagh sha mimi, nahan vea er kwaghbo ga yô. Paulu yange kaa a Mbakristu mba ken Korinte ér: “Se mba sônon Aôndo ser, ma ne er ma kwaghbo ga.” (2 Kor. 13:7) Amba a msen a i eren a iyol i hiden a mi ijime la nga a doo Yehova shi a tese or u se lu yô. (Ôr Anzaakaa 15:8.) Shi se fatyô u kaan a mbagenev ser ve er msen sha ci wase, er Paulu kpa er nahan. Paulu nger ér: “Eren nen msen sha ci wase, gadia se fa dedoo ser, se mba a imo i dedoo ken ishima, sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.”—Heb. 13:18.
Akaa Agen Kpa Nga a Mbamsen Asev Ve Ôron sha Kwagh Wase Yô
12. Ka akaa a vesen a nyi nahan i doo u se teren ken mbamsen aseva?
12 Mbamsen asev mba tesen ér saan se Mbashiada mba Yehova iyol shi se tsee ishima sha tom kpa? Mbamzamber asev mba tesen ér hemba gban se ishima u eren ishima i Aôndo shi pasen loho u Tartor shi i̱ kende a hemen u Yehova sha shi i̱ tsegha iti na kpa? Ka akaa a vesen a í doo u se teren ken mbamsen asev je la, er msen u sha ikyav u Yesu la kpa a hii sha mkaanem man, ér: “Ter wase u Sha, i̱ tsegha iti You, tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan” la nahan.—Mat. 6:9, 10.
13, 14. Mbamsen asev ka ve pase nyi sha kwagh wase?
13 Mbamsen mba se eren hen Aôndo la ka ve tese awashima wase man akaa a a gbe se ishima yô kua akaa a a sar se la kpaa. Yehova yô a fa imbaor i se lu jim jim yô. Anzaakaa 17:3 kaa ér: “Adum ngu sha ci u sôron azurfa je, man usu u iwaagh kpaa ngu sha ci u zenaria, kpa TER yô, karen asema.” Aôndo nengen a kwagh u a lu ken ishima yase la. (1 Sam. 16:7) A fa er i lun se ken ishima sha kwagh u mbamkombo asev man tom wase u pasen kwagh man anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô. Yehova fa er se nengen “anmgbianev” mba Kristu la cii. (Mat. 25:40) Kwagh u se sen un la ka una gba se ishima sha mimi shin sea kimbir di a kimbir asember ken kwaghôron wase tseegh kpa a fa. Yesu kaa ér: “Sha msen u eren la kpaa, de zeren nen kimbir gbilin gbilin er atôatyev a eren nahan la ga, gadia mba henen [sha mlan] er ka sha kwaghôron ve yum la man á ungwa ve ye.”—Mat. 6:7.
14 Akaa a se teren ken mbamsen asev la ka a tese er se suur sha Aôndo la. Davidi kaa ér: “[We Yehova] u ngum ijiir i yeren, gôgôyou u taver kpaa, henpe me yer orihyom yô. Ma m tema ken tenti Wou gbem, ma m yer ken ijiir i yeren i ken akper a Ou la.” (Ps. 61:3, 4) Aôndo ka una ‘samber tenti Na sha a vese’ sha injakwagh yô, se lu ken mkpeyol man mkor na kpaa. (Mpa. 7:15) Doo se kpishi u kporom hen Yehova vangertiôr ken msen, gadia ngu a ‘ta ikyaa a vese’ shighe u i lu karen jighjigh u nan wase yô!—Ôr Pasalmi 118:5-9.
15, 16. Msen una wase se u fan nyi sha isharen i se lu a mi i seer zuan a tom ken tiônnongo laa?
15 Ka sea er msen hen Yehova sha kwagh u mbaawashima asev sha mimi yô, kwagh la a wase se u kaven mimi u mbaawashima mba shon. U tesen ikyav yô, aluer sar se u lun sha ian i nengen sha ior mba Aôndo yô, isharen la ka i wasen anmgbianev asev ken tiônnongo shi eren tom u pasen kwagh a iyol i hiden a mi ijime kpa? Shin ka “tamen a doo” se gayô se soo u “manger sha” mbagenev ve i sar se u lun sha ian i nengen sha ior mba Aôndoo? Kape i doo u a lu hen atô u ior mba Yehova la ga cii. (Ôr 3 Yohane 9, 10; Luka 22:24-27.) Aluer se mba asaren a bo, man se er msen hen Yehova Aôndo sha mimi yô, asaren a bo la aa due ken igbar, nahan se de asaren shon cii ve aa vese a taver ken a vese ye.
16 Alaghga a sar kasev kpishi u noov vev ma ve lu udiakon, shin ma ve hingir mbakuran gayô mbatamen je kpaa. Nahan adooga anmgbianev mba kasev mban vea er tom sha isharen ve i ve pase ken msen la shi vea nôngo kpoghuloo vea ver ikyav i dedoo kpaa. Kwagh ne ngu hange hange, sha ci u iliam man ieren i ior mba hen tsombor u or ka i bende a mnenge u mba ken tiônnongo ve nengen nan la.
U Eren Msen sha Ci u Mbagenev
17. Hemba doon u keren ian i lun tswen sha er se er msen se tseegh sha ci u nyi?
17 Ashighe kpishi Yesu yange a undu ikpelaior a yem mape sha u za eren msen hen Ter na un tswen. (Mat. 14:13; Luka 5:16; 6:12) Se kpa gba u se keren ian i lun tswen sha er se er msen yô. Ka a huan ving ve sea eren msen yô, se hemba tsuan kwagh u sha ishima i Yehova man kwagh u se er ve se taver ken mcivir u Aôndo yô. Nahan kpa, Yesu yange eren msen ken igbar kpaa, man doo u se time se fa gbenda u u hembe doon u eren msen ken igbar yô.
18. Shighe u anmgbianev mba nomso ve lu eren msen ken igbar sha ci u tiônnongo yô, ka atôakaa a nyi nahan i doo u vea lu a mi ken ishima?
18 Ior mba wang ka ve er msen sha ci u tiônnongo ken mbamkombo asev. (1 Tim. 2:8) Nahan doo u mbananjighjigh a vese imôngo vea kaa ér “amen,” inja na yô, “i lu nahan,” sha shighe u i kur msen la yô. Kpa doo u vea lumun a kwagh u i er ken msen cii ve vea mase kaan ér amen ye. Ma kwagh u kpilighyol shin u vihin or ngu ken msen u sha ikyav u Yesu tese la ga. (Luka 11:2-4) Heela tseegh ga, yange pase mbamgbe shin mbamzeyol mba hanma or u nan lu ungwan a na la dike dike ken msen la ga. Hemba doon u or a ter akaa a a gbe nan ishima la ken msen u nan lu eren nan tswen la, kpa a lu ken msen u ken igbar ga. Shi shighe u se lu eren msen sha ci u mbagenev yô, doo u se ter akaa a myer ken msen la ga.
19. Shighe u i lu eren msen ken igbar yô, doo u se er nena?
19 Shighe u or lu eren msen sha ci wase ken igbar yô, doo u se tese ieren i ‘cian Aôndo.’ (1 Pet. 2:17) Shighe u se ze mkombo u Mbakristu yô, ka shighe man ijiir i i doo u se palegh u eren akaa agen yô. (Orpa. 3:1) U tesen ikyav yô, aluer or soo ér ahuraior a nan kua mba hen tsombor u nan cii ve kamber ave shin ve kôr ave shighe u i lu eren msen u ken igbar yô a doo ga. Sha ci u imba ieren ne ia doo mbagenev ga shin ia na vea kera ver ishima sha msen u i lu eren la ga, kua mbavannya mba ve ne jighjigh a vese ga mbara kpaa. Mba ve vese ayol a ve mbagenev vea fatyô u kôron ave sha kwaghfan, kpa aluer ve kuve ayol a ve yô, alaghga mbagenev mba ve nenge ieren ve la vea nôngo gbev. Adooga vea hen ér nom man kwase la hemba veren ishima sha dooshima u hen atô ve la a mcie u cian Yehova la. Nahan yô, de se na nen Yehova icivir, nahan se “eren nen akaa cii sha ci u icivir i Aôndo,” shi se palegh nen ieren i ia na or nana kera ver ishima sha msen u i lu eren la ga, shin ia kpiligh or iyol shin ia na orgen gbev mbu nôngo la cii.—1 Kor. 10:31, 32; 2 Kor. 6:3.
Kanyi Se Sôn ken Msene?
20. U pase kwagh u i er ken Mbaromanu 8:26, 27 la nena?
20 Alaghga ashighe agen se fa kwagh u se sôn ken msen u se lu eren se tseegh la jighilii ga. Paulu kaa ér: “Se fa u eren msen er i doo u ma se er la ga, kpa [Icighan] Jijingi iyol Na ngu eren msen sha ci wase sha mbamkin gande u pasen. Kpa Un [Aôndo] u A tim asema la A fa er ishimaveren i Jijingi i lu yô.” (Rom. 8:26, 27) Yehova yange na i nger mbamsen kpishi ken Ruamabera. Ngu a lumun mbamsen mba a ne i nger la er ka se se er ve nahan, shi a na se kwagh u a sar se la kpaa. Aôndo fa se shi a fa inja i kwagh u yange na jijingi na ian ér a ôr sha ikyev i mba ve nger Bibilo la kpaa. Shighe u jijingi ka una ‘er msen’ shin una zamber sha ci wase yô, Yehova a ungwa mbamzamber asev mbara. Kpa ka a hoghol se a Mkaanem ma Aôndo yô, i kera taver se u fan kwagh u se ôr ken msen ga.
21. Kanyi se time shami ken ngeren u a dondo laa?
21 Er se hen ken ngeren ne nahan, mbamsen asev ka ve pase imbaor i se lu yô. U tesen ikyav yô, mbamsen asev ka ve tese er se kporom hen Yehova i za kighir la man er se fe Mkaanem nam i ze shimi la kpaa. (Yak. 4:8) Ken ngeren u a dondo ne, se time sha mbamsen mbagenev kua mkaanem ma sha zamber ma i nger ken Bibilo yô. U timen ken Ruamabera nahan la una wase se u zan hen Aôndo ken msen nena?
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Shighe u se lu eren msen hen Yehova yô, ka ieren i nyi i doo u se lu a mini?
• Doo u se eren msen sha ci u mbananjighjigh a vese imôngo sha ci u nyi?
• Ka imbaor man mbaawashima asev mba nyi mbamsen asev vea fatyô u pasene?
• Shighe u i lu eren msen ken igbar yô, kanyi i doo u se eree?
[Foto u sha peeji 4]
U wuese Yehova shi u sughun un hanma shighe kpa?
[Foto u sha peeji 6]
Doo u se naan Yehova icivir hanma shighe sha ieren yase zum u i lu eren msen ken igbar yô