Ka An Nana Pav Se A Dooshima U Aôndo?
“Se mba a dooshima sha ci u se vande doon Un ishima je yô.”—1 YOHANE 4:19.
1, 2. (a) Er nan ve u se fan ser se doo or ishima la i lu iwasen hen a vese? (b) Ka dooshima u ana kwagh a hembe gban se sha mi?
U FAN wer ú doo ior ishima la ka ú a inja nena? Hii iyev je zan zan ar ken ganden dooshima ka a na uumace ve vese doo doo. I lu nahan ú nenge wanye sule iyol shin ikyum i ngô u nan gir gir sha dooshima vee? Ashighe kpishi, nyityô kwagh ka ia zaan hemen ikyua a wanye je kpa, er nan kenger ngô u nan u a lu sen la sha ishi yô, ka nan uve shin ikyum i ngô u nan u á doo nan ishima la. Shin ú umbur anyom a zan iyol a yange ú lu iyev la kpa? (1 Mbatesalonika 2:7) Ashighe agenegh yô, alaghga ú kera fa kwagh u yange ú soo la ga, shin er yange i lu ú la kpa a hungur we, kpa kwagh u a hembe lun a inja yô ka er yange ú fa wer ú doo ter ú man ngô ú ishima la! Yange i lu ú a iwasen u fan wer ú fatyô u zan a mzeyol wou shin mpin wou hen a ve gaa? Sha mimi yô, se cii kwagh u a hembe gban se ishima ken uma yô, ka u i̱ soo se la. Imba dooshima la i tesen ér se mba ior a inja.
2 Dooshima u gban uwer ga u or ka nan doo mbamaren mba nan ishima la ka a seer mvese u nan sha inja, kua mhen u nan u vough la kpaa. Kpa, u se lun a vangertiôr ser se doo Ter wase u sha, Yehova ishima la, ngu a inja kpishi sha mlu wase u ken jijingi man sha mkpeyol wase kpaa. Alaghga mbagenev mba ve er magazin ne vea lu a mbamaren mba yange ve wa ve ikyo ga yô. Aluer kape we kpa kwagh a lu la yô, gba ishima ikyôr. Aluer dooshima u mbamaren una kar ú, shin aluer wea zua a mi myen kpaa, dooshima u Aôndo una cir ape i yen la.
3. Yehova yange taver ior nav ishima ér ve doo un ishima nena?
3 Yehova ngur lamen sha ikyev i profeti na Yesaia yô, a kaa ér wan u man atumba una “hungul” ngô na, kpa un yô una hungur ior nav ga. (Yesaia 49:15) Kape Davidi kpa lu kaa sha vangertiôr nahan vough la, ér: “Gadia terem man ngôm undum, kpa TER Una tôôm.” (Pasalmi 27:10) Ungwa imba ishima i taver la! Mlu wou una lu nan nan je kpa, aluer ú ya ikyar a Yehova Aôndo yô, hanma shighe cii ú umbur wer mdoo u ú doo un ishima la hemba u ú doo nyityô orumace ishima cii!
Lu ken Dooshima u Aôndo La
4. Yange i taver Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la asema sha kwagh u dooshima u Aôndo nena?
4 Ka hanma shighe ú hii u fan dooshima u Yehova-a? Alaghga tsô kwagh u yange er ú la yange lu er u Mbakristu mba ken derianyom u hiihii la nahan. Ken ityough ki sha 5 ki ken washika u Paulu nger hen Mbaromanu la, i pase kwagh u mbaasorabo doo doo, er yange ve lu paleghaa a Aôndo kpa, ve hingir u va fan dooshima u Yehova yô. Ken ivur 5 la, i nger ér: “I haa dooshima u Aôndo ken asema ase sha Icighan Jijingi u i ne se la.” Ken ivur 8 la, Paulu seer ér: “Aôndo tese se dooshima Na sha ku u Kristu A kpe sha ci wase er se lu mbaasorabo her la.”
5. Yange ú va hingir u kaven shi lun a iwuese sha dooshima u Aôndo nena?
5 Kape kwagh wou kpa yange lu je la, yange mba pasen we mimi u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la yô, maa ú hii u nan jighjigh je, jijingi u Yehova maa hii u yaren tom ken ishima you. Sha nahan yô, ú hii u̱ timen sha mze shimi u kwagh u Yehova a er sha u tindin Wan na u ishima ishima sha u a̱ va kpe sha ci wou la. Nahan Yehova wase ú u̱ fan er orumace a doo un ishima tsung yô. Shighe u̱ ú kav kwagh la yô, shin er yange i mar ú ú lu orisholibo shi ú lu paleghaa a Yehova nahan kpa, gbenda u yange bugh sha u i̱ na uumace ishô a ishimaveren i va lun uma gbem sha won la yange bende a ishima you ga zee? Yehova maa yange gba doon doon ishima je ga he?—Mbaromanu 5:10.
6. Ka sha ci u nyi ka i lu se ashighe agen er se mba ica a Yehova?
6 Er dooshima u Ter u sha la udugh we man ú ser uma wou sha u̱ a̱ lu sha ishima na yô, nahan ú tsegha uma wou sha ci u Aôndo. Hegen ú ngu ken bem vea Aôndo. Kpa, ashighe agen ka i lu ú inja er ú ngu ica a Yehova yôô? Imbakwagh la ia fatyô u eren hanma wase cii. Kpa hanma shighe yô umbur wer Aôndo gem ga. Dooshima na kaha ga shi gbe inya ga er ka iyange, i̱ mayange je i̱ gbe uwer u tan iwanger shin tar ga la nahan. (Malaki 3:6; Yakobu 1:17) Kpa se yô, se fatyô u geman—shin a̱ lu gbem ga je kpaa. Er tar ka u a geman yô, vegher u taregh ugen jimin cii ka a lu ken ime. Kape se kpa i lu je la, aluer se gema ijime a Aôndo yô, shin a̱ lu anshighe kpuaa tseegh kpa, alaghga se kav mshi ken mlu wase vea na la. Kanyi kwagh se er sha u kôôm kwagh ne?
7. U̱ gbidyen kwar sha mlu wase la una wase se u lun ken dooshima u Aôndo nena?
7 Aluer ka se inja er se gba ica a dooshima u Aôndo yô, se pine ayol ase ser: “M ngu nengen dooshima u Aôndo er ngu ma kwagh ga shinii? M pande m ngu undun gbenda u Aôndo u uma man u dooshima la kure kure, tesen igbenda wue wue e̱r jighjigh u nan wam a kera taver ga yô shinii? M hemba veren ishima yam sha ‘akaa a iyolough,’ m kera fa veren ishima sha ‘akaa a jijingi’ ga shinii?” (Mbaromanu 8:5-8; Mbaheberu 3:12) Aluer se gba ica a Yehova yô, se ker gbenda u sôron sha u akaa a̱ lu sha inja yô, nahan se hide ken mlu u kundu kundu man u lun ikyua a na la. Yakobu wa se kwagh ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:8) Umbur mkaanem ma Yuda kaa nahan la, ér: “Ne mbadoon mo ishima yô, maan nen ayol a en ken icighanjighjigh wen u nan, eren nen msen ken Icighan Jijingi. Kuran nen ayol a en, luun nen ken dooshima u Aôndo.”—Yuda 20, 21.
Akaa Ka A̱ Gema kpa A Bende a Dooshima u Aôndo Ga
8. Ka mbamgem mba nyiiv vea fatyô u van ken uuma asev gagher laa?
8 Mbamgem kpishi ka ve va ken uma wase u se lu ken tar ungun ne ne. Tor Solomon kaa nahan ér se cii “shighe man aikôr mba ve sha gbenda [wase].” (Orpasenkwagh 9:11) Alaghga kwagh a gema ken uma wase icin i môm. Iyange igen ka se lu dedoo, kpa sev mbu gen alaghga se lu uange je a zurum ken ku. Iyange igen se lu a tom u eren sha uwer, kpa kpernan se kera lu a tom ga. Or u doon se ishima nana fatyô u tôndon ku kpen kpoo. Alaghga ken ityar igen Mbakristu vea lu ker bem bem sha anshighe kpuaa, nahan kpa, ica a gbaan ga yô maa tôvacan una mough num a ve. Alaghga a sende se ityough sha aie, man kwagh ne una na yô, se ya ican sha ifer. Een, uma ngu kpegher kpe kpegher shin or fa kwagh u kper ga kuaa.— Yakobu 4:13-15.
9. Er nena i lu a inja u timen ken vegher u Mbaromanu ityough 8 la?
9 Zum u akaa a vihin tsung a tser se yô, a lu se inja er i undu se nahan, je yô se hii u henen ser mdoo u se doo Aôndo ishima la pande shinii. Sha er se cii i lu u ambaakaa la aa fatyô u eren se yô, doo u se nenge ken mkaanem ma kundun iyol ma apostoli Paulu ma i nger ken Mbaromanu ityough 8 la kure kure. Yange mkaanem mara lu sha ci u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara. Kpa, sha tindi yô, shi ma sha ci u iyôngo igen, i i ne i ishô, i lu azende a Aôndo di er ngise Aberaham lu cii man shighe u Mbakristu la nahan.—Mbaromanu 4:20-22; Yakobu 2:21-23.
10, 11. (a) Kanyi akaa nahan mbaihomov ve we ior mba Aôndo iyolo? (b) Kwagh gbe Mbakristu sha ambaakaa a wan ve iyol la ga sha ci u nyi?
10 Ôr Mbaromanu 8:31-34. Paulu pine ér: “Aluer Aôndo ta ikaa ken vese yô, ka an je shi nana hendan kwagh a vese?” Sha mimi yô, Satan man tar u ifer ne ngu num a vese. Alaghga mbaihomov vea sende se ityough sha aie, je a kua ken atejir kpaa. Mbamaren mba ve lu Mbakristu mbagenev kpaa kape í sende ve ityough sha aie ér mbayev vev doo ve ishima ga sha ci u ve lumun twersôron u ú per tindi u Aôndo ga yum, shin ve venda u nan ian ér ve̱ nyôr iyol ken uiniongo mba mbafanaôndoga yum je la. (Aerenakaa 15:28, 29; 2 Mbakorinte 6:14-16) Mbakristu mbajighjigh mbagenev kpaa i sende ve ityough sha aie ér mba mbà hendan a mbautahav sha ci u ve venda u wuan uumace er ve nahan ken uitya shin nyôron iyol ken pati yum. (Yohane 17:16) Mbaahendanev mbagenev samber a kaa-ér u aiegh sha akaa a samber a abaver, shi ve sende Mbashiada mba Yehova ityough ér mba bo nongo kpaa.
11 Kpa umbur wer sha ayange a mbaapostoli la kpa, yange í kaa ér: “Sha kwagh u annongo ne yô, ngu ken igbar je hen a vese, han han kpaa mba teren un dang.” (Aerenakaa 28:22) Sendetyo u aiegh tseegh tsô ka kwagha? Ka Aôndo a ne Mbakristu mba mimi ishô sha jighjigh u nan naagh ku Kristu la ye. A er nan ve Yehova una shi a kôr mbacivir un ihyom e̱r á ne ve iyua i hemban cii—i Wan na u ishima ishima laa? (1 Yohane 4:10) Hegen u i nder Kristu shin mbakpenev shi i ver un ken uwegh ku yanegh ku Aôndo la yô, ngu zamber sha ci u Mbakristu her nduuruu. Ka an je nana yange Kristu ér a̱ de wasen mbadondon un ga, shin nana fatyô u puun ijirôron i Aôndo a ôron mbacivir un a ne ve ishô laa? Or ngu ga!—Isaiah 50:8, 9; Mbaheberu 4:15, 16.
12, 13. (a) Ka mbamlu mba nyiiv nahan vea fatyô u paven se a dooshima u Aôndo ga? (b) Diabolo ver ishima ér nyi ve, a lu van se a atsan a yan yum nahana? (c) Mbakristu mba hemban jimin cii sha ci u nyi?
12 Ôr Mbaromanu 8:35-37. Dugh se sha yô, ma or ngu shin ma kwagh u una fatyô u paven se a dooshima u Yehova man u Wan na Kristu Yesu yô, shi ngu kpa? Alaghga Satan una yar tom a mbatomov nav mba shin tar sha u nan Mbakristu mzeyol kpishi. Ken derianyom u a kar la, bo tôvacan tser anmgbianev asev Mbakristu mbanomso man mbakasev kpishi ken ityar kposo kposo la. Ainge ne m-ban u inyar tser anmgbianev asev sha ajiir agenegh. Mbagenev yô ka mzeyol u ijen man m-ban u ikyondo i haan iyol. Ishimaveren i Diabolo ngi nena ve a lu van a mbamlu mba icanev mban yumu? Abunde kpa môm ken mbaawashima nav yô ka u tulen ior asema ken mcivir u ve lu civir Yehova sha mimi la. Satan soo ér se̱ na jighjigh ser dooshima u Aôndo la ndôhôr. Nahan kpa, kape i lu laa?
13 Er Paulu u a ter kwagh u i nger ken Pasalmi 44:22 la nahan, se time ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. Se kav er i lu sha ci u iti i Aôndo man akaa ne a lu eren se, se “iyôngo” na yô. Kwagh u a bende a kwagh ne yô ka mtsegh u tseghan iti i Aôndo man mkende u kenden a hemen na sha la. Ka sha ci u imba tamen kwagh ngila nahan ve Aôndo a ne ican i yan ian ye, ka sha ci u se vihi un a vihi ishima ga. Ma nyi ican i ia er se cii kpa, se fa di tsô ser Aôndo ngu a̱ gema dooshima na u a lu a mi sha ior nav la ga, kua hanmô wase cii kpaa. Ma mhembe u alaghga a hemba se cii una gema a hingir se mhembe aluer se sôghul sha mtil sha mimi wase gbang yô. Í taver se ishima shi i kôr se gban sha ishuur i dooshima u been ga u Aôndo la.
14. Shin er Mbakristu lu yan atsan nahan kpa hii nan ve yange wanger Paulu sha kwagh u dooshima u Aôndo laa?
14 Ôr Mbaromanu 8:38, 39. Kanyi yange i na ve Paulu fa dedoo ér ma kwagh môm ngu u una pav Mbakristu a dooshima u Aôndo ga? Ka keng a lu akaa a yange Paulu zua a mi ken tom na u pasen kwagh la yange taver mfe na ér atsan aa fatyô u eren dooshima u Aôndo a lu a mi sha vese la kwagh ga ye. (2 Mbakorinte 11:23-27; Mbafilipi 4:13) Shi Paulu yange lu a mkav sha icôron awashima u Yehova la man aeren a ngise eren a ior Nav la kpaa. Ku iyol i ú je kpa ua fatyô u hemban dooshima u Aôndo a lu a mi sha mba ve civir un sha mimi laa? Mayange ga! Mbajighjigh mba ve kpe mbara mba uma ken m-umbur u Aôndo, shi una va nder ve zum u shighe a kuma yô.—Luka 20:37, 38; 1 Mbakorinte 15:22-26.
15, 16. Pase akaa agenegh a mayange je aa na Aôndo u den lun a dooshima sha mbacivir un mbajighjigh ga la
15 Ma nyi kwagh ia er se ainge je kpaa—a̱ lu ma aikôr u vihin kpishi shin ma icôron uange shin mgbe u kpenga kpaa—ma kwagh una fatyô u vihin dooshima u Aôndo a lu a mi sha ior nav la ga. Mbatyomov mbaageev, amba er ortyom u hembanato u yange hingir Satan la je kpa vea kan shio u yangen Yehova ér mbacivir un mba jighjigh ve̱ de kera doon un ishima ga. (Yobu 2:3) Alaghga ugomoti vea cir tom u mbacivir Aôndo shi vea wuhe ve shi vea nzughul a ve shi vea kaa ér “i de lumun ve hen ma ijiir ga” je kpaa. (1 Mbakorinte 4:13) Ihom i akuraior a ker se sha apera la ia fatyô u nan uumace lun ityough gondo a vese, kpa ia na Tor u sha won cii una gbihi se ga.
16 Er se lu Mbakristu yô, ityôkyaa ngi i se cia ser ma kwagh môm ken akaa a Paulu a yer ér “akaa a hegen”—ka akaa a a eren man mbamlu mba ken tar u ungun ne je la—shin “akaa a lu van ken hemen” la je kpaa aa fatyô u paven mlu u kangenaa u Aôndo vea ior nav la ga. Shin er mbautahav mba tar u ngun ne kua mba sha ajiir a sha ve nôngon ityav a vese nahan je kpa, dooshima u Aôndo u been ga la ngu her u kuran se. Paulu pase gbang gbang nahan wener “shin mtav, shin mze” je kpa una tagher dooshima u Aôndo ga. Een, ma kwagh môm ngu u una na se ishima i vôron ga, shi kwagh ngu u una kighir se je u una fatyô u paven se a dooshima u Aôndo ga; shin ma kwagh ugen u i gbe a gba u una vihi mlu u Orgbanakaa a mbacivir un mbajighjigh la kpa ngu ga. Dooshima u Aôndo been mayange ga; ngu gbem sha won.—1 Mbakorinte 13:8.
Erdoo u Aôndo A̱ Lu Ú a Inja Gbem Sha Won
17. (a) Er nan ve u lun a dooshima u Aôndo i ‘hembe uma’? (b) Se tese ser erdoo u Aôndo ngu se a inja nena?
17 Dooshima u Aôndo ngu ú a inja nena? Ka ú inja er yange lu Davidi, ve nger mkaanem mà má dondo heen man laa? Yange nger ér: “Gadia erdoo Wou doo, hemba uma; zwa wam ua wuese We. Kape me wuese We er m lu uma sha won je; ka ken iti You man me kende ave am sha ye.” (Pasalmi 63:3, 4) Sha mimi yô, ma kwagh ngu u uma u shin tar ne una na u á hembe u lun ken dooshima u Aôndo man ken ikyar i sha mimi laa? Ikyav i tesen yô, u̱ keren tom u uke ú lun a icivir la hemba u lun a bemshima man msaanyol u̱ una va avese ken mlu u kangenaa vea Aôndo laa? (Luka 12:15) I na Mbakristu mbagenev ian i tsuan aluer ve soo u nyiman Yehova shin kpen yô. Kwagh la yange er Mbashiada mba Yehova kpishi ken afo a mbakwarev a Nazi ken shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi sha II la. Dugh ior kpuaa sha yô, anmgbianev asev Mbakristu yange ve tsua u lun ken dooshima u Aôndo her, ve lumun ér aluer gba keng yô, guda ku. Mba yange ve tile sha mimi ve ken dooshima na la vea fatyô u lun a vangertiôr u va ngohol mlu u tsôron u ken hemen sha ikyev i Aôndo, kwagh u tar ua fatyô u nan se ga yô. (Marku 8:34-36) Kpa kwagh ngu ker u a hembe uma u tsôron yô.
18. Er nena ve uma u tsôron a sar se yumu?
18 Shin er or a fatyô u lun uma gbem sha won a Yehova shio ga nahan kpa, nôngo u gbidyen kwar nengen er u or tsan gbem a Orgbanakaa shio la a lu yôô. A gba lun gbilin feng je, uma una lu a ityôkyaa ga. Yehova na ior nav tom u kuman ken ayange a masetyô ne mba eren. Nahan se fatyô u nan jighjigh ser shighe u Yehova, Or u Hembancii u Lun a Awashima la una na uma u tsôron yô, una iv a akaa a dedoo, man akaa a kuman a se lu henen shi eren yô. (Orpasenkwagh 3:11) Aluer se time sha akaa ken udubumbaanyomov mba ken hemen la nan je kpa, mayange se fatyô u kaven “mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng” la ga.—Mbaromanu 11:33.
Ú Doo Ter Ishima Tsung Je
19. Ka ishimataver i nyi yange Yesu Kristu na mbahenen nava?
19 Hen aikighe u masetyô u Yesu lu vea mbahenen nav mba mimi mba 11 mbara sha uwer u Nisan 14, 33 S.W. la, a pase ve akaa kpishi sha u taver ve asema sha akaa a aa va er ken hemen yô. Ve cii yange ve taver a Yesu ken ameen a i lu meen un la cii, man ve asange asange ve kav mdoo u yange ve doo un ishima yô. (Luka 22:28, 30; Yohane 1:16; 13:1) Nahan Yesu taver ve ishima, kaa a ve ér: “Ter iyol na kpaa, ne doo Un ishima tsung.” (Yohane 16:27) Nenge imba er mkaanem mara yange ma a wase mbahenen nav u kaven dooshima u Ter ve u sha a lu a mi sha a ve la sha wono!
20. Kanyi kwagh ú kange ishima u erene, man ú ngu a vangertiôr sha nyi?
20 Ior mba ve lu uma hegen kpishi er Yehova tom a ishima ve cii kuma upuembaanyomov imôngo. Cii man tar u ifer ungun ne u̱ kure yô, se seer tagher a akaren kpishi je ka u kperan ga. Mayange de deen wer akaren shin atsan la a̱ na ú u̱ tan abusan sha dooshima u Aôndo a lu a mi sha a we la ga. Ka kwagh u a de u ôron kwagh ne ga: Ú doo Yehova ishima tsung je. (Yakobu 5:11) De se asange asange cii se za hemen u eren ci wase, sha u wan atindi a Aôndo ikyo sha mimi. (Yohane 15:8-10) Se yar nen tom a hanma ian i í dugh cii sha u wuese iti na. Se taver nen ishimaveren yase sha u zan hemen u kporom ikyua a Yehova ken msen man sha u timen ken Mkaanem nam kpaa. Nyityô kwagh i kper una va a mi cii kpa, aluer se mba nôngon tsung sha u eren ishima i Yehova yô, se lu ken bem na her shi se lu a vangertiôr ser se zua a dooshima na u a bunden ga la.—2 Peteru 3:14.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka dooshima u ana i hembe gban se a min sha u lun a mlu u ken jijingi man mhen u akuma akuma?
• Kanyi akaa aa fatyô u yangen dooshima u Yehova a lu a mi sha mbacivir un la mayange ga?
• Er nan ve u lun a dooshima u Yehova la i ‘hembe uma’?
[Pictures on page 5]
Aluer ka se inja er se pav a dooshima u Aôndo yô, se nôngo sha u kôôm akaa veren sha inja
[Picture on page 7]
Paulu yange kav ityôkyaa i yange i lu tôvon un a ican yô