‘Lu Nen Geng Ge geng Sha U Eren Msen’

1, 2. (a) Gba u se lu ‘geng ge geng sha u eren msen’ sha ci u nyi? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se pine sha kwagh u msen u erene?

ORGEN u ngise lu wacinaiti yô kaa ér: “Shighe u ka i hemba lun ican u lun per cii yô, ka sha use.” Alaghga tsô, mbagenev mba ka ve tsa per la kpa vea lumun a kwagh u or ne a er ne. Kape kwagh u Mbakristu mba nyian kpa a lu je la. Er mkur u tar u Satan ne a zurum hegen kpishi yô, se fatyô u kaan ser tugh za kpishi, nahan gba u Mbakristu vea nôngo kwagh kpoghuloo sha er vea za hemen u lun kper yô. (Rom. 13:12) Aluer se gba mnyam hegen yô, kwaghbo una er se! Nahan gba hange hange u se ‘kundu ishima,’ se ungwa kwagh u Ruamabera a we ér se ‘lu geng ge geng sha u eren msen’ la.—1 Pet. 4:7.

² Er mkurtar a zurum yô, doo u se pine ayol a ase ser: ‘M ngu geng ge geng sha kwagh u msen u eren nena? M eren hanma inja i msen cii kpa, shi m eren msen hanma shighe je he? Ka ieren yam u eren msen sha ci u mbagenev je he, shin hanma shighe ka m eren msen sha akaa a a gbem la tseeghle? Shi msen ka kwagh u hange hange u una wasem u zuan a myom nena?’

 3. Ka mbamsen mbagenev mba nyi se fatyô u erene?

³ Apostoli Paulu yange nger anmgbianev mba ken Efese washika kaa ér ve eren ‘hanma msen cii.’ (Ef. 6:18) Ashighe kpishi ka sea eren msen hen Yehova yô, se sôn un ser a wase se se kure ugbayol asev shi se hemba mbamtaver mba se tagher a mi la. Un u a “ongo msen” la ngu a kegh ato a vese sha kwagh u se sen un iwasen sha mi la. (Ps. 65:2) Nahan cii kpa, doo u se eren mbamsen mbagenev kpaa. Mbamsen mban kua mba ka se er sha u wuese Aôndo shi sughun un shi zamber un la.

 4. Doo u se wuese Yehova ken mbamsen asev hanma shighe cii sha ci u nyi?

⁴ Se mba a atôakyaa kpishi a a ne ve i doo u mbamsen mba se eren hen Yehova la vea kua iwuese yô. Ikyav i tesen yô, ka sea hen sha “aeren a Na a ageegh” man “mhembe Na u A hembe cii” la yô, kwagh ne a mgbegha se u wuese un. (Ôr Pasalmi 150:1-6.) Ka nahan ve i taver se ishima kwa 11 ken avur ataratar a Pasalmi 150 la ér se wuese Yehova ye! Orngeren pasalmi ugen kpa wa icam, wuese Aôndo tsung kaa ér: “Ka m wuese We kwa taankaruhar sha iyange i môm, sha ci u akaaôron Ou a jirigh a perapera la.” (Ps. 119:164) Mimi yô, Yehova kuma iwuese. Sha nahan yô, doo u se wuese un ken mbamsen asev “kwa taankaruhar sha iyange i môm,” inja na yô, doo u se wuese un hanma shighe cii.

 5. Ieren i sughun Aôndo ken msen la i kor se nena?

⁵ Msen u nan Aôndo ishughun la kpa ngu hange hange. Paulu yange taver Mbakristu mba ken gar u Filipi la ishima ér: “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun.” (Fil. 4:6) Ka sea er msen sea sugh Yehova kpishi yô, kwagh ne a kura se. Hemba doon u eren kwagh ne hegen cii, sha ci u se mba ken ayange a masejime a ior ve lu “mbalun a ishughun ga” yô. (2 Tim. 3:1, 2) Sha kpôô yô, ieren i lun a ishughun ga ne dumbur ken tar ne. Aluer se wa ikyo ga yô, ieren ne ia tsar se a ngôôr ga. Ka sea sughun Aôndo ken msen yô, kwagh ne a na se zua a mkom shi a yange se u hingir “mbagbanahon mba ma kwagh a kom ve ga” yô. (Yuda 16) Heela tseegh ga, mbayaav ka vea sughun Aôndo shighe ve lu eren msen vea mba hen tsombor ve yô, ve taver kasev vev man mbayev vev asema u lun a ishughun.

6, 7. Ka nyi i lu mzambere, man ka akaa a nyi nahan se fatyô u zamber Yehova sha mini?

⁶ Mzamber di ka msen u kôron ken ishima tsung, u ka se er se vaa je kpaa yô. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u zamber Yehova sha mini? Se fatyô u eren imba msen ne shighe u i lu tôvon se a ican shin se gbe icôron uange yô. Sha ashighe ne nahan, mbamsen mba se lu eren hen Aôndo ser a wase se la ka ve hingir mbamzamber. Kpa ka ashighe a i doo u se zamber Yehova cii laa?

⁷ Time ase sha msen u Yesu yange er sha u tesen se er se eren msen la, shi ver ishima sha kwagh u yange ôr sha kwagh u iti i Aôndo man Tartor Na, man kwagh u a lu ishima Na la yô. (Ôr Mateu 6:9, 10.) Tar ne iv a iferkwagh, shi ugomoti mba uumace kpa mba kanen shio u nengen sha ugbayol mba kiriki mba ior mba ve hemen ve la je kpaa. Sha nahan yô, doo u se er msen ser i tsegha iti i Ter wase u sha la, shi Tartor na u kar a hemen u Satan shin tar ne kera. Shi ka shighe u i doo u se zamber a Yehova ser a na i er ishima na shin tar ne er i eren sha je ne. Nahan yô, se ze nen hemen u lun tsevaa, se eren hanma inja i msen cii.

8, 9. Er nan i doo u se palegh u nan Peteru man mbaapostoli mbagenev ibo sha ci u yange ve gba mnyam ken sule u Gesemane?

⁸ Shin er apostoli Paulu yange taver Mbakristu ishima ér ve ‘lu geng ge geng sha u eren msen’ nahan kpa, un iyol na yange kanshio u lun tsevaa sha anshighe ugen la. Yange lu môm ken mbaapostoli mba ve gba mnyam shighe u Yesu lu eren msen ken sule u Gesemane la. Er Yesu kaa a ve ér ve ‘kuran shi ve eren msen’ nahan kpa, ve er nahan ga.—Ôr Mateu 26:40-45.

⁹ Doo u se na Peteru man mbaapostoli mbagenev ibo ser yange ve kanshio u kuran ga, kpa doo u se umbur ser yange ve er akaa kpishi ken iyange la nahan ve vôr. Yange ve wa iyol sha iniongo i Paseka shi ve va er un aikighe sha iyange shon. Hen shighe ne, Yesu ver iniongo i Kwaghyan u Ter u Aikighe la, nahan a tese er i doo u a eren iniongo i Umbur ku na la yô. (1 Kor. 11:23-25) “Mba we icam kera yô, ve due, ve za sha uwo u Olev,” ve er zende ve kar sha ugodobi mba hogholoo mba ken Yerusalem. (Mat. 26:30, 36) Alaghga shighe ne nahan lu sha use. Yange sea lu ken sule u Gesemane hen tugh mbara yô, adooga se kpa ma se gba mnyam. Yesu zôhô a mbaapostoli mban ga, kpa a gema a ôr kwagh a ve sha gbenda u tesen ér a wa kwagh ve ikyo, a kaa ér “jijingi yô, lumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.”

10, 11. (a) Peteru yange hen nyi ken kwagh u er un ken sule u Gesemane laa? (b) Kwagh u yange er Peteru la bende a we nena?

¹⁰ Peteru yange hen kwagh ken kwagh u er un ken sule u Gesemane la. Er a lu tsevaa ga yô, kwagh er un u vihin kpishi, u a hen kwagh ker yô. Yesu vande kaan a mbaapostoli nav ér: “Hen tugh mbun, ne cii á na ne anzughul sha kwagh Wam.” Kpa Peteru gema kaa ér: “Shin er ve cii á na ve anzughul sha kwagh Wou kpaa, mo yô, mayange á nam anzughul ga!” Yesu gema kaa a Peteru ér una nyiman un kwa tar je. Peteru sendegh her kaa ér: “Shin a lu u m̱ kpe a We imôngo keng kpaa, mayange me nyiman We ga.” (Mat. 26:31-35) Nahan cii kpa, Peteru va nyiman Yesu, vough er Yesu tsengaôron nahan. Zum u Peteru va kav nahan yô, ishima vihi un kpishi, nahan a gba za “vaan tsung.”—Luka 22:60-62.

¹¹ Peteru yange hen kwagh ken kwagh u er un ne je ka u henen a hen ga. Kwagh ne wase un u hemban ieren i nengen ér un gande u nôngon gbev la. Ikyav tese ér msen u eren yange wase Peteru sha gbaa ne. Ka nahan ve Peteru yange wa se kwagh kaa ér se ‘lu geng ge geng sha u eren msen’ ye. Se mba ungwan kwagh u jijingi u Aôndo yange mgbegha un wa ne kpa? Heela tseegh ga, se mba ‘eren msen’ hanma shighe sha u tesen ser se mba suur sha Yehova kpa? (Ps. 85:8) Shi doo u se lu a kwaghwan u apostoli Paulu ne kpa ken ishima. A kaa ér: “Or u nan fe er nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô.”—1 Kor. 10:12.

12. Nehemia ver se ikyav i dedoo sha ci u nyi?

¹² Nenge ase kwagh u Nehemia, u lu or u toon Artashaseta, tor u Mbapershia kwaghman, sha shighe u shi anyom er 450 u Kristu una va la. Nehemia ver ikyav i dedoo i or u eren msen a ishima i môm. Yange ‘hôr kwaghyan shi sôn Aôndo’ ayange imôngo, sha ci u ican i Mbayuda mba ken Yerusalem nyôr ker la. (Neh. 1:4) Zum u tor Artashaseta pine un er i hii ve a vihi ishigh sha yô, Nehemia “sôn Aôndo u Sha” kpase. (Neh. 2:2-4) Nahan lu nyi i ere? Yehova ungwa msen na la, shi a er kwagh u wase ior Nav yô. (Neh. 2:5, 6) Kwagh ne yange una taver jighjigh u nan u Nehemia kpee je!

13, 14. Se er nan ve se lu a jighjigh u nan taveraa, shi se de ser Satan a na se yina ishima ga?

¹³ Aluer se mba eren msen hanma shighe er Nehemia nahan yô, kwagh ne una na jighjigh u nan wase una za hemen u taver. Mhôônom ma ker Satan a or ga, shi hembe tan num sha a vese shighe u se vôr yô. Ikyav i tesen yô, aluer se gba bouange shin se ure tsung yô, alaghga se hii u henen ser shighe u ka se tôô u pasen ior kwagh ken hanma uwer la gba Aôndo kwagh kpishi ga. Alaghga se mbagenev ka sea hen sha akaa a ngise se er la yô se ure tsung. Satan soo ér se na jighjigh ser se gba kwagh ga. Ashighe kpishi ka a ta num sha a vese sha u una na se yina ishima, nahan jighjigh u nan wase a de kera taver ga. Kpa aluer se mba ‘geng ge geng sha u eren msen’ yô, jighjigh u nan wase una za hemen u taver. Mimi yô, aluer se ‘tôô akuvautya, u a lu jighjigh u nan la yô, se fatyô u pirin avaan a usu a orbo la a mi cii.’—Ef. 6:16.

¹⁴ Aluer se mba ‘geng ge geng sha u eren msen’ yô, shighe u imeen i ve abu kpa se fatyô u hemban i, nahan se nyiman jighjigh wase u nan ga. Shighe u se tagher a ameen man atsan yô, doo u se umbur ikyav i Nehemia la, nahan se er msen hen Aôndo fese. Saa Yehova una wase se keng ve, se kôrcio u hemban ameen man akaa a karen jighjigh wase u nan ye.

15. Ka mbampin mba nyi nahan i doo u se pine ayol ase sha kwagh u eren msen sha ci u mbagenev laa?

¹⁵ Yesu yange zamber a Yehova sha ci u Peteru sha er jighjigh u nan na a de yen ga yô. (Luka 22:32) Orkristu u jighjigh u sha ayange a mbaapostoli ugen u i yilan un ér Epafera la yange dondo ikyav i Yesu ne sha u eren msen kpoghuloo sha ci u anmgbianev nav mba ken Kolose. Paulu yange nger anmgbianev mba ken Kolose mban kaa ér: “[Epafera] ngu eren msen sha gbashima sha ci wen gbem sha u né tile né lu vough né kera tenger ga sha u eren ishima i Aôndo cii.” (Kol. 4:12) Doo u se pine ayol ase ser: ‘Ka m er msen kpoghuloo sha ci u anmgbianev av mba ve lu sha tar wuee la kpa? Ka mea eren msen nahan m umbur anmgbianev av mba se civir Yehova imôngo, mba ve lu yan ican sha ci u aahe la kpa? Ka hanma shighe nahan m sember eren msen sha ci u mba ve lu eren ityom kpishi ken nongo u Yehova laa? M er msen semberee ne sha ci u anmgbianev mba ken tiônnongo mba ve lu tagher a mbamtaver la je he?’

16. Ka a inja u se eren msen sha ci u mbagenevee? Ta iwanger.

¹⁶ Aluer se mba eren msen hen Yehova Aôndo sha ci u mbagenev yô, kwagh ne una wase ve kpen kpen je. (Ôr 2 Mbakorinte 1:11.) Yehova eren kwagh sha ci u mbacivir un kpishi sôn un ma kwagh ciligh ciligh tseegh tsô ga. Kpa ka una ungwan mbamsen mba ve lu eren hen a na ciligh ciligh la yô, i doo un u nengen er kwagh u anmgbianev vev a gbe ve ishima sha mimi yô. Sha nahan yô, doo u se nenge ian man tom u se lu a mi u eren msen sha ci u mbagenev la beelee ga. Doo u se tese ser kwagh u anmgbianev asev gba se ishima shi ve doo se ishima tsung, sha u eren msen sha ci ve, er Epafera nahan. Aluer se mba eren nahan yô, a seer saan se iyol, gadia “u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.”—Aer. 20:35.

17, 18. Aluer se mba ‘geng ge geng sha u eren msen’ yô, a wase se nena?

¹⁷ Cii man Paulu a̱ kaa ér “tugh za yum, sev sôôn aven” yô, a vande ngeren ér: “Ne fa shighe ne gadia ka ihyongo i ma ne nder ken mnya je ne, gadia hegen myom hemba mgbôghom a vese a shighe u se na jighjigh hiihii la.” (Rom. 13:11, 12) Tar u he u Aôndo a tende zwa la zurum, shi myom wase hemba mgbôghom er se hen la. Nahan gba kpee u se gba mnyam ken jijingi ga, shi doo u mayange se de ser akaa a taregh a dan se ga, sha er se zua a shighe u lun tswen, eren msen hen Yehova yô. Doo u se ‘lu geng ge geng sha u eren msen.’ Aluer se mba eren nahan yô, kwagh ne una wase se u lun ken ‘icighanmlu shi civir Aôndo,’ er se lu keghen iyange i Yehova ne la. (2 Pet. 3:11, 12) Nahan mlu wase una tese ér se mba per ken jijingi shi se na jighjigh tsung ser mkur u botar ne mgbôghom. Sha nahan yô, se “eren nen msen gbem.” (1 Tes. 5:17) Shi se dondo nen ikyav i Yesu la sha u keren ijiir i se za lu tswen, se er msen hen Yehova yô. Aluer se mba eren mbamsen asev hen Yehova naleghaa yô, se hemba kporom ikyua a na. (Yak. 4:7, 8) Se er nahan yô, se zua a iveren.

¹⁸ Ruamabera kaa ér: “Sha ayange a Yesu lu ken mlu u or la yô, A eren mbamsen man uzamber sha imo i genger genger man shi a mliam ashe kpaa. A sôn Un u A fatyô u yiman Un ken ku la, man i ungwa Un kpaa sha ci u mcieaôndo Na la.” (Heb. 5:7) Shighe u Yesu lu shin tar la, a er mbamsen man uzamber, nahan kwagh ne wase un civir Aôndo sha mimi zan zan kar kpen. Sha nahan yô, Yehova nder Wan na u ishima ishima ne shin ku shi na un injar i uma u kpen ga sha Tartor u sha. Se kpa se fatyô u civir Ter wase u sha la sha mimi, sea va tagher a ameen man atsan nan nan je kpaa. Sha kpôô yô, se fatyô u va zuan a iyua i uma u tsôron, aluer se za hemen u lun ‘geng ge geng sha u eren msen’ yô.