U Fatyô u ‘Éren Or u Tse Kera’

 1. Shighe u u lu a hii u henen Bibilo ga la, yange uma wou lu nena?

SHIGHE u u lu a hii u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova ga la, yange uma wou lu nena? Se mbagenev kpishi alaghga a cier se iyol u hiden henen sha uma u yange se eren la. A shi nan kpa mhen wase man ieren yase cii lu er tar u nengen kwagh u dedoo man u bo la. Aluer ka nahan yô, yange se “lu a ishimaverenkeghen kpaa ga, shi [se] lu a Aôndo shin tar ga.” (Ef. 2:12) Kpa se mba hiin u henen Bibilo yô, se gema gbenda u se eren akaa ken uma wase la!

 2. Ka nyi yange u va kav shighe u u hii u henen Bibilo la?

² Yange u va hiin u henen Bibilo yô, u mase kaven er u lu a Ter u sha, u u doo un ishima kpishi yô. U fa je wer, aluer u soo u eren ishima i Yehova shi lu ken tsombor na u mba ve civir un la yô, a gba u u gema akaa ken uma wou, man mnenge wou sha akaa kua gbenda u u henen kwagh la. Nahan gba u u hen u eren akaa a Yehova a lumun a mi, geman palegh akaa a a lumun a mi ga la.—Ef. 5:3-5.

 3. Mbakolose 3:9, 10 kaa ér Yehova soo ér se nyi, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

³ Yehova Aôndo u a gbe se shi a lu Ter wase u sha la ngu a ian i tsuan gbenda u i doo u mbacivir un mba ve lu tsombor na la vea eren kwagh yô. Nahan a soo ér cii ve se er batisema yô, se nôngo kpoghuloo se ér “or u tse kua aeren a na la kera.”b (Ôr Mbakolose 3:9, 10.) Ngeren ne una wase mba ve soo u eren batisema la vea na mlumun sha mbampin mba utar mban: (1) Inja i “or u tse” la ér nyi? (2) Er nan ve Yehova a kaa ér se ér un kera? (3) Se ér or u tse kera nena? Shi se mba se vande eren batisema kera kpa, kwaghhenen ne una wase se se kera henen kwagh shin se eren kwagh er yange se eren cii ve se va ér or u tse kera la ga.

 4. Or u nan ér “or u tse” kera ga yô, ka nan eren kwagh nena?

⁴ Or u nan ér “or u tse” kera ga yô, ka nan henen kwagh shi nan eren akaa sha mnenge u orumace. Ka nan soo iyol i nan tseegh, shi nan ngôôr nyoon ishima ga, shi nan wuese kwagh ga, shi nan kenden a iyol sha. Shi ufoto mba jimbagh kpa vea doo nan u nengen, shi nana nengen ufiim mba tesen idya kua ipila shin tswam. Ka mimi, nana lu a aeren a dedoo agen, shi alaghga ishima ia na nan ibo sha akaa a bo a nan ôr shin nan er la kpaa. Kpa a gema a taver nan u geman mhen u nan shin den ieren i nan la.—Gal. 5:19-21; 2 Tim. 3:2-5.

 5. Se fatyô u éren or u tse iyol kera vindi vindii? Ta iwanger. (Aerenakaa 3:19)

⁵ Se cii se yina, nahan or wase môm kpa nana fatyô u dughun mbamhen mba bov shin asaren a bo ken ishima i nan vindi vindi ga. Ashighe agen se er kwagh shin se ôr kwagh sha lan, nahan se hingir u va vaan afanyô. (Yer. 17:9; Yak. 3:2) Kpa ka sea éren or u tse la iyol kera yô, aeren man asaren a iyolough a kera ya tor ken a vese ga. Nahan se sôr inja, se hingir u lun a aeren a dedoo.—Yes. 55:7; ôr Aerenakaa 3:19.

 6. Er nan ve Yehova a kaa ér se dugh mbamhen mba bov kua aeren a bo a or u tse la ken a vese kera?

⁶ Yehova soo ér se dugh mbamhen mba bov kua aeren a bo ken a vese kera, sha ci u se doo un ishima kpishi, shi a soo ér i saan se iyol. (Yes. 48:17, 18) A fa je ér mba ka ve de asaren a bo a hemen ve la ka ve nyôr ken zayol, kua mba ve lu ikyua a ve la cii. Ka una nenge sea vea mbagenev sea nyôr ken zayol nahan, i vihi un kpishi.

 7. Mbaroma 12:1, 2 tese ér ka akaa a ahar a nyi i gbe u se tsua kwagh môm kere?

⁷ Ashighe agen mba hen tsombor wase shin azende a ase aa naha se tar sha ci u se mba nôngon ser se gema akaa ken uma wase yum. (1 Pet. 4:3, 4) Alaghga vea kaa ér se mba a ian i eren hanma kwagh u se soo cii, shi se de deen ser mbagenev ve ôr se kwagh u se er ga. Kpa jighilii yô, mba ve venda u dondon akaawan a Yehova la kpa, mba sha tseeneke ve ga. Ve de ér tar u satan ne u hemen ve. (Ôr Mbaroma 12:1, 2.) Gba u se cii se tsua kwagh môm ken akaa a ahar ne: Se tsua u lun a or u tse u tar man isholibo i lu hemen un ne iyol her, shin se tsua u den ser Yehova a gema se se lu ior mba injaa hegen.—Yes. 64:8.

 8. Ka nyi ia wase se ve se palegh mbamhen mba bov kua aeren a bo?

⁸ Yehova fa je ér gba u se tôô shighe se nôngo kwagh kpoghuloo ve, se palegh mbamhen mba bov kua aeren a bo ye. (Ps. 103:13, 14) Nahan kpa, Yehova ka a wase se ken Mkaanem nam man sha icighan jijingi na kua sha ikyev i nôngo na ve, se zua a kwaghfan man agee kua iwasen i se fatyô u geman uma wase ye. We kpa a wase je ka u henen a hen ga. Er u lu nôngon wer u ér or u tse iyol kera ne, de se nenge akaa agen a i gbe u u seer eren ve u kuma u a er u batisema yô.

 9. Ka nyi Mkaanem ma Aôndo ma a wase u u erene?

⁹ Ôron Bibilo shi gbidyen kwar sha aeren a ou. Mkaanem ma Aôndo ma er ka jingi nahan; ka ma wase u u fan gbenda u u henen kwagh shi u lamen shi u eren kwagh la. (Yak. 1:22-25) Or u nan henen Bibilo a we la kua Mbakristu mbagen mba ve via yô, vea wa u kwagh u una wase u yô. U tesen ikyav yô, vea lam a we ken Bibilo sha u wasen we ér u fa akaa a u fatyô u eren, man a u fatyô ga yô. Shi vea fatyô u tesen we ngeren mba ve lu a akaawan a Bibilo, mba vea tese u er u er ve u fatyô u den aeren a bo yô. Shi Yehova kegh iyol u wasen we hanma shighe cii. Ka un je i hembe doon u una wase u ye, sha ci u a fa ishima you. (Anz. 14:10; 15:11) Sha nahan yô, eren msen hen a na shi henen Mkaanem nam hanma iyange.

10. Ka nyi u hen ken kwagh u yange er Elie laa?

¹⁰ Na jighjigh wer atindi a Yehova hemba ngan a inja. Hanma kwagh u Yehova a kaa ér se er cii yô, una fatyô u wasen se. Mba ve eren kwagh sha atindi a na yô, ka ve lu a icivir shi ve fa ityôkyaa i ve lu uma yô, shi i saan ve iyol sha mimi. (Ps. 19:7-11) Kpa mba kwagh a gbe ve sha atindi a Yehova ga la yô, ka ve eren kwagh sha asaren a iyolough, nahan ve nyôr ken mbamzeyol kpishi. Nenge ase kwagh u orgen u i yer un ér Elie, a ôr sha kwagh u vendan atindi a Aôndo yô. Yange vese sha ikyev i mbamaren nav mba Yehova a doo ve ishima yô. Kpa shighe u Elie lu vesen a vese la, ya ijende vea ior mba injaa ga. Nahan ve nyôr a na ken uma u man mcimbim ma bom, eren idya shi iin. Elie kaa ér yange un hingir or u nyoon ishima shi eren tswam kpishi. Shi a kaa ér: “Jighilii yô, akaa a yange i tesem ér gba u Orkristu nana er ga la cii, m lu eren a.” Nahan kpa, akaa a Elie yange hen shighe u lu iyev la hungur un ga. Ken masejime yô, shi hide hii u henen Bibilo. Yange nôngo kpoghuloo de akaabo a yange eren la, nahan ken inyom i 2000 la, i er un batisema. Elie ngu dondon atindi a Yehova nahan, kwagh la wase un nena? A kaa ér: “Hegen hemba kundun mo iyol, shi m ngu a imoshima i wang.”c Kwagh u Elie ne tese se ér mba ve vendan atindi a Yehova la cii, kwagh ka a za a ve i doo ga. Nahan kpa, Yehova gema kegh iyol u wasen ve sha er vea gema yô.

11. Ka akaa a nyi nahan Yehova a ker a ihyomo?

¹¹ Kwagh u Yehova a ker un ihyom la we kpa hen u kôron un ihyom. (Ps. 97:10) Bibilo pase akaa agen a Yehova a ker a ihyom yô, ér ka “ashe a sha imanger, man nombor u aiegh, ave a haan awambe a or u lun a ibo ga.” (Anz. 6:16, 17) Shi “or u haan awambe inya man orcugh yô, ndôhôr [un] ishima.” (Ps. 5:6) Yehova kôr anza angan kua aeren ne ihyom kpishi je yô, yange tim aferaior a sha ayange a Noa la sha ci u ve samber a tswam sha tar cii. (Gen. 6:13) Shi nenge ikyav sha kwagh ugen kpaa. Yehova yange tindi profeti Malaki kaa ér, un kôr ior mba ve eren a kasev vev sha mimi ga, ve paven ivaa a ve la ihyom. Aôndo una lumun a mcivir ve ga, shi una ôr ve ijiir sha aeren a ve la.—Mal. 2:13-16; Heb. 13:4.

12. U ‘kôron kwaghbo ihyom’ la inja na ér nyi?

¹² Yehova soo ér se ‘kôr kwaghbo ihyom.’ (Rom. 12:9) U ‘kôron kwagh ihyom’ la inja na yô, ka u kwagh la a vihi u ishima kpishi, shin a ndôhôr we ishima. Aluer i kaa ér we u ya kwaghyan u hôôn nahan, a lu u nena? U hen a hen sha kwagh la tseegh kpa, alaghga u gba angev. Kape mhen u eren kwagh u Yehova a kaa ér ka u bo la kpa i lu je la; gba u una ndôhôr se ishima.

13. Gba u se venda mhen u bo u a ve se ken ishima cii sha ci u nyi?

¹³ Venda mhen u bo u a ve u ken ishima cii. Ka gbenda u se henen kwagh la ka se er kwagh ye. Sha nahan yô, Yesu yange kaa ér se venda mbamhen mba vea na se za er isholibo i vesen la. (Mat. 5:21, 22, 28, 29) Se soo ser se eren kwagh u doon Ter wase u sha la, shin ka nahan ga? Sha nahan yô, gba hange hange u se venda hanma mhen u bo u a ve se ken ishima cii ave ave je.

14. Kwaghôron wase ka a tese nyi, man ka mbampin mba han nahan i gbe u hanma wase nana pine iyol i nana?

¹⁴ Kôr zwa wou tsaha. Yesu yange kaa ér: “Kwagh u a dugh ken zwa u or yô, ka ken ishima je ka a due ye.” (Mat. 15:18) Nahan kwaghôron wase ka a tese or u se lu jim jim yô. Pine ase iyol you mbampin mban: ‘Ka m venda u eren aie, kua hen shighe u m nenge mer me ôr mimi yô me nyôr ken zayol je kpaa? Er m lu nom shin m lu kwase u or nahan, ka m palegh u hian a orgen ken inya kpa? Ka m palegh u ôron akaa a idyaa kpa? Or ka nana ôr shin nana er kwagh a mo u doon mo ga nahan, ka m lam a nan kundu kundu kpa?’ Aluer u hen sha mbampin mban yô, kwagh la una wase u kpishi. A fatyô u tôôn kwaghôron wou karen sha ikyoron i ikyondo. Aluer u ngu nôngon sha afatyô wou cii wer u de iliam i dang, man aie, kua iliam i ijimbaa yô, a hemba lun we ican ga u éren or u tse iyol kera.

15. U manden or wase u tse “sha kon” la inja na ér nyi?

¹⁵ Kegh iyol u eren hanma kwagh u i gbe u u er yô. Apostoli Paulu yange ôr kwagh ugen u tesen er i gbe hange hange u se gema gbenda u se eren kwagh ken uma wase la yô. A kaa ér gba hange hange u se mande aeren ase a tse la “sha kon.” (Rom. 6:6) Inja na yô, lu ôron ér Yesu yange lumun ér i mande un sha kon sha er una kure awashima u Yehova yô. Nahan se kpa, gba u se lumun u den anza kua aeren a Yehova a ker a ihyom la. Saa se er akaa ne keng ve se lu a imoshima i wang, shi se va zua a uma u tsôron ye. (Yoh. 17:3; 1 Pet. 3:21) Umbur wer ka Yehova una gema atindi a na ér a lu er se soo la ga. Kpa ka se i gbe u se gema uma wase, se eren kwagh er atindi a Yehova a tese la ye.—Yes. 1:16-18; 55:9.

16. Gba u se kange ishima se za hemen u hendan a asaren a bo sha ci u nyi?

¹⁶ Za hemen u hendan a asaren a bo. U va er batisema kpa, a gba u u za hemen u hendan a asaren a bo. Nenge kwagh u yange er orgen yô, iti na ér Maurico. Shighe u lu gumor la, hii u uma u yaven a nomso mbagenev. Va zuan a Mbashiada mba Yehova yô, maa hii u henen Bibilo. Yange va den uma la yô, i er un batisema ken inyom i 2002 la. Shin er Maurico a civir Yehova anyom kpishi hegen nahan kpa, a kaa ér: “U ôron kwagh sha mimi yô, ashighe agen ka i gba u me hendan a asaren a bo.” Kpa a de ér kwagh ne a na un iyolkpen ga. A kaa ér: “Er m fe mer ka mea venda u eren akaabo a a sarem la i saan Yehova iyol yô, kwagh la surum ishima kpishi.”d

17. Ka nyi u zua a mi i taver we ishima ken kwagh u yange er Nahiba laa?

¹⁷ Er msen hen Yehova a wase u, shi suur sha jijingi na, i de lu sha agee ou ga. (Gal. 5:22; Fil. 4:6) Saa se nôngo kwagh kpoghuloo ve, se ér or u tse se ta kera ye. Nenge ase kwagh u yange er kwase ugen yô, iti na ér Nabiha. Yange ter na undu un shighe u lu anyom ateratar la je. A kaa ér, “Kwagh la yange na m ure je gande.” Nabiha yange vesen yô, hingir kwase u nyoon ishima kpishi, shi kwagh ngôôr vihin un ga. Yange hii u teen mcimbim ma bom, nahan i kôr un i za wuhe ken purusu, tsa ker anyom imôngo. Mbashiada mbagen mba ve zaan hen purusu la u za pasen kwagh yô, hii u henen Bibilo a na. Nabiha maa hii u den aeren a bo a yange ya tor ken a na la. A kaa ér: “Yange lum ican ga u den aeren am a bo agen, kpa taav u man yô, m lu fantyô u den ga.” Nabiha yange nôngo ér una de taav u man kuma inyom cii ve mase den ye. Yange er kwagh ne nena? A kaa ér: “Kwagh u vesen yô, yange m er msen hen Yehova m gba uwer ga, mer a wasem me de.” Hegen ka a ôron a mbagenev ér: “M na jighjigh mer, aluer mo nahan yange m fatyô u den akaa agen ken uma wam mer me er ishima i Yehova yô, hanma or je kpa nana fatyô u eren nahan!”e

18. 1 Mbakorinte 6:9-11 tese ér ka nyi mbacivir Aôndo mbagenev kpishi ve fetyô u erene?

¹⁸ Sha ayange a mbaapostoli la, nomso man kasev mba Yehova tsua ér ve za hemen a Kristu imôngo la, lu mba aeren a bo agen ya tor ken a ve, kpa ve va de a yô. U tesen ikyav yô, mbagen ken a ve lu mba eren idya, mbagen lu nomso mba yaven a nomso mbagenev, shin kasev mba yaven a kase mbagenev, mbagen lu mbaiv. Nahan kpa sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo yô, ve fatyô u den aeren la. (Ôr 1 Mbakorinte 6:9-11.) Nyian kpa, Bibilo wase ior umiliôn imôngo de aeren agen.f Aeren a bo a yange ya tor ken a ve la je kpa, ve de a. Kwagh ve ne tese ér we kpa u fatyô u geman uma wou, den aeren a ou a bo la sha er u kuma u eren we batisema yô.

19. Ka nyi ngeren u dondon la una time sha mini?

¹⁹ Gba u mba ve soo u eren batisema la vea saa sha u nôngon ér vea ér or u tse kera tseegh ga, kpa vea nôngo kpoghuloo vea haa or u he iyol. Ngeren u dondon la una tese er se er kwagh ne yô, man er mbagen vea fatyô u wasen se yô.