De Luun Nen Mba Ungwan Kwagh Kpa Hungur La Ga
“Hingir nen mbaeren a er sha kwaghôron la, i̱ de lu mbaungwan a ungwa tseegh, tsughun ayol a en ga.”—YAKOBU 1:22.
1. Mbaiserael mba tsuaa mbara yange ve zua a ian i civirigh i nengen uivande mba nyi?
AFATYÔ u pasen uivande mba Yehova yange er ken Igipiti u tsuaa la sha mkaanem ma injaam man, kaan ér, “ka kwagh u hungur a mi mayange ga.” Hanma ican ken Atsan a Pue la cii yange ta hindi iyol je ka u tunan ga. Yange atsan la nga karen yô, maa i due a ior mba Iserael sha gbenda u kpilighyol, i pav Zegemnger u Nyian la ve per sha tareghnyaagh. (Duteronomi 34:10-12) Luun er yange wea lu her wea lu nengen akaa la sha ashe ou nahan, ishimaveren ngi ér yange ma ú hungur Un u yange er akaa shon la mayange ga. Nahan kpa, orpasalmi wa icam ér: “Aôndo Oryiman [u Mbaiserael la] hungur ve, u A er akaavesen ken Igipiti la, ityom i cieryol ken tar u Ham, man akaacieryol hen Zegemnger u Nyian.”—Pasalmi 106:21, 22.
2. Kanyi i tese ér iwuese i yange i Iserael lu a mi sha aerenakaa a vesen a Aôndo la za ica ga?
2 Yange Mbaiserael mba peren Zegemnger u Nyian la yô, ve “cia TER, ve na TER jighjigh.” (Ekesodu 14:31) Yange nomsombaiorov mba Iserael kohol Mose ve gba wan icam i mhembe teren Yehova, man Miriam vea kasev mbagenev dondo ve sha u kuhwan angingav, vinen amar. (Ekesodu 15:1, 20) Een, aeren a Yehova a vesen la yange doo ior mba Aôndo. Kpa iwuese i ve lu a mi sha Un u yange er akaa shon la yô, gema tsa ga. Ica i gba ga tsô, ve kpishi ve gba eren kwagh inja er i ya hungur a ve uya nahan. Ve hingir u van a ivever sha Yehova shi gban ahon kpaa. Mbagenev nyôr akombo a civir man dang u ijimbagh.—Numeri 14:27; 25:1-9.
Kanyi Ia Na Se Hungur Kwagha?
3. Er sha igbetar je se yen yô, se fatyô u hungur nyi kwagha?
3 M-ban u Iserael yange ban a iwuese yum la kunda iyol je gande. Nahan kpa, se kpa imba kwagh la ia fatyô u eren se. Sha mimi yô se nenge a imba uivande mba Aôndo mbara ga. Nahan cii kpa sha kpôô yô ken mlu wase vea Aôndo ne, ashighe nga a se fatyô u hungur mayange ga yô. Alaghga se mbagenev se umbur shighe u yange se lumun mimi u ken Bibilo la. Ashighe a ember agen alaghga a wa msen wase u tseghan iyol sha ci u Yehova man batisema u shin mnger sha u lun Orkristu u mimi la kpa ker. Se mbagen kpishi se zua a iwasen i Yehova sha acin imôngo ken uuma asev. (Pasalmi 118:15) U hemban cii je yô, se mba a ishimaverenkeghen i myom sha ikyev i ku u nan naagh u Yesu Kristu, Wan u Aôndo jim yange va kpe la. (Yohane 3:16) Nahan cii kpa er sha igbetar je se yen yum yô, ka sea tagher a asaren a dang man akaa a ken uma a nyian se ishima yô, alaghga se ngôôr hungur akaa a dedoo a Yehova a er sha ci wase la ga.
4, 5. (a) Yakobu ta icin sha kwaghbo u lun mbaungwan kwagh kpa hungur la nena? (b) Se yar tom a injakwagh i Yakobu i or man ijingi la nena?
4 Ken washika u Yakobu, anmgbian u Yesu nger hen mba ve lu Mbakristu a na imôngo la, a ta ve icin sha kwaghbo u a lu ken m-ongo u ungwan kwagh kpa hungur la. Yange nger ér: “Hingir nen mbaeren a er sha kwaghôron la, i̱ de lu mbaungwan a ungwa tseegh, tsughun ayol a en ga. Gadia aluer ma or ngu ungwan kwaghôron la, kpa nan ngu eren sha mi ga yô, nan ngu inja er or u nan nenge ishigh ki nan ki marami la ken ijingi nahan. Gadia ka nan nenge iyol i nan, kpa nan yemen kera yô, fese je i hungur nan er nan lu yô.” (Yakobu 1:22-24) Inja i kwagh u Yakobu yange ôr ne yô ér nyi?
5 Ka sea nder pepe yô, se nenge ijingi sha u fan ape i gbe u se sôr mluashe wase yô. Kpa ka sea nguren eren akaa wue wue shi ishima yase kpaa ia geman a haren sha akaa agen yô, maa se de henen sha kwagh u ashen se nenge ken ijingi la. Ken mlu wase u ken jijingi kpaa kwagh una fatyô u lun nahan. Se nenge ken Mkaanem ma Aôndo nahan yô, se fatyô u karen fan kwagh u se lu sha kwagh u Yehova a soo ér se̱ lu la. Tsô, se tagher ishigh a myina wase jighilii je. Gba u mfe ne una mgbegha se u nyôôso mlu wase. Kpa se nguren eren akaa ase zenden kera nôngon a mbamzeyol asev mba sha ayange ayange la yô, a lu kwagh u ican ga u den u henen sha akaa a ken jijingi. (Mateu 5:3; Luka 21:34) Ka i lu inja er se hungur a hungur a aeren a sha dooshima a Aôndo a eren sha ci wase la nahan. Aluer kwagh va ngu nahan yô, se kera taver iyol u hendan a mbamhen mbabov ga cii.
6. Ka mtim u ken Ruamabera u nyi una wase se u kera hungur mkaanem ma Yehova ga?
6 Ken washika u hiihii u i na apostoli Paulu nger hen Mbakorinte la, a ter kwagh u Mbaiserael mba hungur kwagh mba ken taaikyôngo mbara. Di er Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la kpa yange ve zua a iwasen sha mkaanem ma Paulu la nahan, se kpaa aluer se time sha kwagh u yange nger la yô, una wase se u kera hungur mkaanem ma Yehova ga. Nahan de se time nen sha 1 Mbakorinte 10:1-12.
Venda Asaren a Taregh
7. Ka ikyav i tesen dooshima u Yehova i nyi yange Mbaiserael zua a mi je gande tunana?
7 Kwagh u Paulu ôr sha kwagh u Mbaiserael la ka icintan hen Mbakristu. Sha u tsever a tsever yô, Paulu nger ér: “Sarem ka de lanen nen ga, anmgbianev. Uter asev cii lu shin ityô i ibeen shi ve cii ve per zegemnger la. Ve cii i er ve batisema ken Mose, ken ibeen kua ken zegemnger la.” (1 Mbakorinte 10:1-4) Ior Mbaiserael mba sha ayange a Mose la yange ve nenge a tahav mbu Aôndo mbu kpilighyol la kua ibeenegh ki Aôndo ki kpilighyol ki yange ki lu hemen ve atetan shi ki wase ve u waren peren Zegemnger u Nyian la. (Ekesodu 13:21; 14:21, 22) Een, Mbaiserael mbara yange ve zua a ikyav i tesen mdoo u ve doo Yehova ishima la je gande tunan.
8. Kanyi kwagh yange i er Mbaiserael sha mhungur ve u ken jijingi laa?
8 Paulu za hemen ér: “Ken ve yô, mba i doo Aôndo a ve ga la ve hemba ngeen gadia A tim ve ken ikôngo.” (1 Mbakorinte 10:5) Vihi tsôô! Aeren a Mbaiserael kpishi mba yange ve undu tar u Igipiti la na yô ve yina u nyôron ken Tar u Ityendezwa la. Ishima vihi Aôndo sha m-ban u jighjigh ve la, nahan ve kpe ken taaikyôngo. (Mbaheberu 3:16-19) Kwagh ne ngu tesen se nyi? Paulu kaa ér: “Akaa ne hingir se ikav i nengen sha mi sha u asorabo a̱ de saren se er a lu saren mbara nahan ga” yô.—1 Mbakorinte 10:6.
9. Yange Yehova na ior nav nena, man Mbaiserael gema er nena?
9 Shighe u Mbaiserael lu ken taaikyôngo la, ve lu a akaa kpishi a aa wase ve u haren sha akaa a ken jijingi her yô. Ve nyôr ken ikyuryan vea Yehova nahan ve hingir ikyurior i í tsegha i sha ci na yô. Heela tseegh ga, i na ve tom u pristi man tabernakel ér a̱ lu ijiir i civir, shi a̱ lu mserakaa u nan Yehova iniav kpaa. Nahan kpa, u ma ve lù ember uiyua mba ken jijingi mban yô, ve gema ve gba ahon ér akaa a Aôndo na la yina ve a yina.—Numeri 11:4-6.
10. Er nan ve i doo u se luun a Aôndo ken mbamhen asev hanma shighe?
10 Mbaiserael mba ken taaikyôngo mbara yô, Aôndo lumun ve ga, kpa nyian yô ior mba Yehova mba ember mlumun na la. Nahan cii kpa, se asange asange yô, ka hange hange u se lu a Aôndo ken mbamhen asev. U eren nahan la una wase se u vendan asaren a iyolough a aa fatyô u cirin mnenge wase u ken jijingi la. Se kange ishima se “venda mwe u i [we] Aôndo iko ga la man asaren a taregh kpaa, se̱ zenden tsev tsev man sha jighjigh man sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne.” (Titu 2:12) Se mba se hii u kohol imôngo a tiônnongo u Kristu iyev je zan zan hegen ne mayange i̱ de lu se er kwagh u doon ngu saan se mape ga. Aluer imba mhen la za va se ken ishima je kpaa, a doo kpishi aluer se umbur Yehova man averen na a kpilighyol a á ver sha ci wase la yô.—Mbaheberu 12:2, 3.
U Ungwan Yehova Shin Uwegh Ga
11, 12. Or nana lu a ibo i civir akombo shin aluer nan ngu civir eev ga je kpaa inja nena?
11 Paulu shi na se icintan igen zum u a nger kwagh a kaa nahan la, ér: “De luun nen mbacivirakombo er mbagenev ken ve ve eren nahan ga. Kape i nger la er: Nongoior la tema inya sha u vea ya kwagh vea ma kwagh shi ve kighir ve mough sha sha u vinen amar.” (1 Mbakorinte 10:7) Paulu ngu ôron kwagh u yange za hemen zum u Mbaiserael za Aron iyol ér a er ve wanbua u sha zenaria la. (Ekesodu 32:1-4) Shin er i taver u se̱ yem civir akombo jighilii nahan kpaa, se fatyô u hingir mbacivirakombo sha u den ser asaren a ase a dan se sha u se kera civir Yehova a ishima yase i môm ga yô.—Mbakolose 3:5.
12 Shighe ugen la, Paulu nger kwagh u mbagen mba ve har asema a ve sha akaa a iyolough je hemba akaa a ken jijingi la. A nger kwagh u mba ve lu ‘zenden, ve lu mbaihomov mba [kon u mtsaha u Kristu]’ la ér, “mkur ve yô, ka mtim, aôndo ve yô, ka iyav vev.” (Mbafilipi 3:18, 19) Akombo ve a civir yange lu eev ga. Lu isharen ve i zuan a uyôughyôughmbaakaav la. Nahan kpa, ka asaren cii a lu a bo ga. Yehova gba se uumace se mba a ugbayol man tahav mbu ivin iemberyolough atô kposo kposo kpaa. Kpa mba ve ver iemberyolough ken hemen je i za hembe mlu ve a Aôndo la yô, ve hingir mbacivirakombo.—2 Timoteu 3:1-5.
13. Kwagh u wanbua u sha zenaria la tese se nyi kwagha?
13 Mba dugh ken Igipiti kera yô, Mbaiserael er wanbua u zenaria gba civir. U seer sha icin i i te sha kwagh u akombo a civir la yô, kwagh ne shi tese kwagh u vesen ugen kpaa. Yange Mbaiserael venda u dondon gbendatesen u Yehova tese wang la. (Ekesodu 20:4-6) Kpa, ve wa ishima u vendan Yehova ér ka Aôndo ve ga ze. Ve na wanbua u sha zenaria naagh, ve yila iniongo la ér “iniongo i TER.” Kpaa ve tsugh ayol ave sha u henen ér Aôndo una er kwagh sha ihyembeato ve la ga. Kwagh ne lu ityuhwanev kpishi hen Yehova, nahan ishima vihi un tsung je.—Ekesodu 32:5, 7-10; Pasalmi 106:19, 20.
14, 15. (a) Er nan ve Mbaiserael lu a ityôkyaa i hingir mbaungwan kwagh kpa hungur ga? (b) Aluer se wa ken ishima ser se hingir mbaungwan kwagh kpa hungur ga yô, kanyi kwagh se er a atindi a Yehova?
14 A lu kwagh u kpilighyol kpishi aluer Orshiada u Yehova nana nyôr kwaghaôndo u aiegh yô. Nahan cii kpa, mbagenev vea lu ken tiônnongo je kpa vea venda ityesen i Yehova sha igbenda igen. Ior mba Iserael yange ve lu a ma ityôkyaa ishôôgh i lun mbaungwan kwagh kpa hungur ga. Yange ve ungwa Atindi a Pue la shi ve lu her shighe u Mose na ve tindi u Aôndo la, ér: “De eren nen ma kwagh seer sha a Mo ga; de eren nen mbaaôndo mba sha azurfa shin mba sha zenaria ga.” (Ekesodu 20:18, 19, 22, 23) Nahan cii kpa, Mbaiserael civir wanbua u sha zenaria la.
15 Se kpaa aluer se hingir mba ungwan kwagh kpa hungur yô, se lu a ityôkyaa injaa i môm i se kôr ave sha mi ga. Aôndo ngu tesen se gbenda ken Ruamabera sha igbendaakaa i uma kposo kposo. Ikyav i tesen yô, Mkaanem ma Yehova venda injô i yan kpa kera kimbin ga la shalegh shalegh. (Pasalmi 37:21) I wa mbayev tindi je ér ve̱ ungwan imo i mbamaren vev, shi í ver ishima ér uter ve̱ yese mbayev vev sha “kwaghwan u Ter.” (Mbaefese 6:1-4) I wa Mbakristu mba ve lu a̱ er ivaa ga cii kwagh ér ve̱ er ivaa “ken Ter tseegh,” shi i kaa a mbacivir Aôndo mba ve vese ayol ave di ér: “Ivaa i̱ lu kwagh u icivirigh hen ior cii, gambe u ivaagh kpaa a̱ de lu a acôghor ga, gadia Aôndo Una ôr mbaerenijimba man mbavihin ivaa sha idya la ijir.” (1 Mbakorinte 7:39; Mbaheberu 13:4) Aluer se wa ken ishima ser mayange je se hingir mbaungwan kwagh kpa hungur ga yô, se wa akaawan angan ikyo tsembelee kua agen kpaa a a dugh hen Aôndo yô, shi se yar tom a á kpaa.
16. Kanyi yange i due ken mcivir u civir wanbua u sha zenaria laa?
16 Yange Yehova lumun a iniôngon i Mbaiserael yange ve nôngo ér vea civir un sha er ve soo la ga. Kpa, i tim iorov 3,000 kera, alaghga lu sha mtil u yange ve tile tseer tseer ve hendan kwagh sha u civir wanbua u sha zenaria la. Yehova shi na mbaerenakaabo mbagen mbara kpa ican. (Ekesodu 32:28, 35) Kwagh ne ka kwaghwan hen hanmaor u nan er Mkaanem ma Aôndo kpa nan tsough iyol i nan u eren kwagh u nan soo u eren la cii!
“Yevese Nen Idya”
17. Kanyi kwagh 1 Mbakorinte 10:8 a lu ôron kwagh terene?
17 Yange Paulu tese gbenda ugen u alaghga asaren a iyolough aa fatyô u nan or u hungur akaa a ken jijingi shighe u a kaa nahan la, ér: “Se kera er nen idya er mbagenev ken ve ve er nahan la ga, ve gba inya ve kpe iyange i môm ior dubu ikundu kar utar.” (1 Mbakorinte 10:8) Heen ne Paulu lu ôron kwagh u yange er ken Ukpuunkpuun mba Moabi ken mkur u zende u Iserael ken taaikyôngo u anyom 40 la. Mbaiserael sember ngohol inya i i lu vegher u sha ityoughkitaregh ki Yordan la sha sanker sha iwasen i Yehova, kpa kpishi ken a ve hingir u hungur akaa ne shi lu a iwuese ga. Hen joughtar i Tar u Ityendezwa la, i mee ve ve gba ken ijimba i eren man mcivir u hwangeregh u Baal-Peor la. I tim mbagen iorov 24,000, man iorov 1000 ken atô ve lu mbahemen je.—Numeri 25:9.
18. Ka imba ieren i nyi ia fatyô u van a ijimba i erene?
18 I fa ior mba Yehova ainge sha atindi a tseng a sha aeren a ve dondon la. Kpa ka a̱ kar Mbakristu mbagen sha ijimba i eren yô, ve kera kôr cio u henen kwagh u Aôndo kua atindi na kpaa ga. Ve hingir mbaungwan kwagh kpa hungur. Alaghga sha hiihii la imeen shon ia va a ijimba i eren ga. Alaghga a lu isharen i kenger ufoto mba ijimbagh, shin eren asenge a ikyoogh ga shin eren nduer, shin u kôron ijende kangenaa vea ior mba ve taver sha aeren a wang ga la. Akaa angan cii na Mbakristu u gban ken aeren a bo.—1 Mbakorinte 15:33; Yakobu 4:4.
19. Ka kwaghwan u ken Ruamabera u nyi una wase se u ‘yevese idya’?
19 Aluer a mee se ér se̱ er dang yô, se de nen u henen sha kwagh u Yehova ga. Kpa, guda yô se dondo mbampase mba ve lu ken Mkaanem nam la. (Pasalmi 119:1, 2) Er se lu Mbakristu yô, se kpishi se mba nôngon sha afatyô wase cii u eren ieren i wang, kpa gba u saa a zer nôngon kwagh gbem sha u eren kwagh u a lu vough sha ishigh ki Aôndo yô. (1 Mbakorinte 9:27) Yange Paulu nger kwagh hen Mbakristu mba ken Roma kaa a ve ér: “Iko yen i wan la i fa i sha won cii, ka nahan man m lu ember sha kwagh wen ye. Kpa sarem ka lu nen mbafankwagh sha kwagh u a lu u dedoo yô, kpa gema lu nen wang sha kwagh u bo la.” (Mbaromanu 16:19) Di er yange i tim Mbaiserael 24,000 sha asorabo a ve la nahan, kape ica a gba ga tsô, Yehova una va a ijir i ôron i mtim sha mbaidyarev man mbaeren akaa a bo je la. (Mbaefese 5:3-6) Nahan u se lun mbaungwan kwagh kpa hungur yô, guda se za nen hemen u ‘yevese idya.’—1 Mbakorinte 6:18.
Wuese Akaa a Yehova a Ne Se La Hanma Shighe
20. Yange Mbaiserael kar Yehova nena, man kanyi yange i va kere?
20 Ikpela i Mbakristu i hemban ngeen cii i gbe sha kwagh u ijimba i eren ga. Kpa gba u se wa ikyo, se kera haa iyol inya se yem sha gbenda u ua za a vese ken ieren i ahon a gban i ia na Aôndo ishima vihin la ga. Paulu wa se kwagh ér: “Se kera kar nen Ter er mbagenev ken [Mbaiserael] lu ve eren man ve gba iyô nahan ga. De gbe nen ahon er mbagenev ken ve lu ve gba ahon man ortiminior gema tim ve nahan ga.” (1 Mbakorinte 10:9, 10) Mbaiserael yange ve gba ahon sha Mose man Aron—een, sha Aôndo iyol na je kpaa—ve vaa iyol sha mana u yange i na ve sha ivande la. (Numeri 16:41; 21:5) Yange ahon a gban la vihi Yehova ishima je er ka idya i eren nahan gaa? Kwagh u i nger ken Bibilo la tese ér iyô yange i wua mba gban ahon mbara kpishi. (Numeri 21:6 ) Shighe ugen la, i vande timin mba hembanato gban ahon hemba iorov 14,700. (Numeri 16:49) Nahan de se kar nen ishimawan i Yehova sha u eren a mbampase nav dang dang la ga.
21. (a) Kanyi kwaghwan yange i na Paulu ngere? (b) Sha kwagh u Yakobu 1:25 a er yô, a er nan ve a saan se iyol sha mimini?
21 Er Paulu gbe ngeren kwagh hen mba ve lu Mbakristu a na imôngo yô, a kure acin a tan na sha kwaghwan ne, ér: “Akaa ne er ve, lu akav a tesen man i nger a sha u a̱ lu ityesen, se mba mkur u ashighe a ve sha a vese ne yô. Nahan yô, or u nan fe er nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô.” (1 Mbakorinte 10:11, 12) Yehova na se averen kpishi, di er Mbaiserael kpa yange na ve nahan. Nahan kpa, mayange i de hungur se u wuese akaa a dedoo a Aôndo a eren a vese la er yange ve hungur nahan ga. Shighe u ishimanyian i uma i yuhwa se ikyav yô, de se gbidye nen kwar sha uityendezwa mba kpilighyol mba ve lu ken Mkaanem nam la. Se umbur nen mlu wase u injaa u se lu a mi a Yehova la, nahan se za hemen u eren tom u pasen kwagh u Tartor u i ne se sha ikyev ne. (Mateu 24:14; 28:19, 20) Imba gbenda la ia na se msaanyol u mimi kpee, sha ci u Ruamabera tôndo zwa ér: “Kpa or u nan kenger sha tindi u vough u a pasen se a toho la shi nan veren ishima yô, á saan nan iyol ken aeren a nan cii, gadia u ungwan kwagh yô, nan ngu or u kwagh hungur nan fefa ga, kpa nan ngu or u eren tom je.”—Yakobu 1:25.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Kanyi ia na se se lu mbaungwan kwagh kpa hunguru?
• Er nan ve i lu hange hange u ungwan imo i Aôndo vindi vindi?
• Se ‘yevese idya’ nena?
• Doo u se nenge akaa a Yehova a ne se la nena?
[Picture on page 9]
Yange Mbaiserael hungur akaa a vesen a Yehova er sha ci ve la
[Picture on page 10]
Ior mba Yehova kange ishima u lun a atindi a tseng a mlu u wang la her