Nomso, Ne Mba Dondon Hemen U Kristu U A Lu Ityou La Kpa?

“Ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu.”—1 KOR. 11:3.

 1. Kanyi i tese ér Yehova ngu Aôndo u nzughul nzughul ga?

IKAA ken Mpase 4:11 ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” Er Yehova Aôndo a gbe akaa cii yô, ka un a lu Tor u Hemban sha won cii ye, nahan ngu a tahav sha akaa a á gbe a la cii. Se fatyô u nengen er Yehova a lu “Aôndo . . . u nzughul nzughul ga, kpa [a lu] u bem” la sha gbenda u a kohol mbatyomov sha inja sha inja vough la.—1 Kor. 14:33; Yes. 6:1-3; Heb. 12:22, 23.

2, 3. (a) Lu an Yehova hii gbanaa? (b) Ian i Waniunda a lu sha mi la ngi kwagh môm a i Ter naa?

² Cii man Aôndo hii u gban akaa yô, yange lu tswen anyom kpishi je gande u fan iyenge. Kwagh u Yehova hii gban yô lu or u ken jijingi, i yilan un ér “Imo” sha ci u un lu Orshua u Yehova. Lu ken Imo ne kpa i gba akaa agen cii ye. Shighe kar yô, a hingir or u vough, a va shin tar, i yilan un ér Yesu Kristu.—Ôr Yohane 1:1-3, 14.

³ Ruamabera ôr kwagh u ian i Aôndo a lu sha mi la man i Waniunda na la nena? Aôndo yange mgbegha apostoli Paulu nger ér: “Sarem ka fa nen, ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu, man ityough ki kwase yô, gema ka nom, man ityough ki Kristu yô, ka Aôndo je.” (1 Kor. 11:3) Kristu dondon hemen u Ter na. Gba hange hange u akaauma a Aôndo a gbe a la aa lu a or u nana lu ityough sha á shi aa dondon hemen u nan la ve, bem una lu shi hanma kwagh una za vough ye. Gba u Yesu u i lu “ken a Na man i gbe akaa cii” la je kpa una dondon hemen u Aôndo.—Kol. 1:16.

4, 5. Yesu yange nenge ian na vea i Yehova nena?

⁴ Yesu yange nenge kwagh u un dondon hemen u Yehova shi van shin tar la nena? Ruamabera kaa ér: “Kristu Yesu . . . u A lu ken mlu u Aôndo la A nenge er mlu u lun kwagh môm a Aôndo la lu kwagh u yan ishar sha mi ga yô, kpa A gema iyol Na hingir gbilin er A tôô mlu u ortom, A hingir kwagh môm a ior la. Man er i va zua a Na a mluyol er or nahan yô, A hide a iyol Na ijime, hingir u ungwan kwagh zan zan ar ken ku, man lu ku u [sha kon u mtsaha] je.”—Fil. 2:5-8.

⁵ Yesu yange lumun u eren ishima i Ter na a iyol hiden a mi ijime hanma shighe cii. Yesu kaa ér: “Mo yô, M fatyô u eren ma kwagh sha tahav Av iyol Yam ga. . . . Ijirôron Yam ka i mimi, gadia M keren u eren ishima Yam ga, kpa ka ishima i Un u A tindim la.” (Yoh. 5:30) Yesu kaa wener: “M eren akaa a doon [Terem] gbem.” (Yoh. 8:29) Er zulum u uma u Yesu shin tar ne una kure la, a er msen hen Ter na, a kaa ér: “M na U icivir shin tar ne, er M kur tom u U nem Wer, M̱ er la.” (Yoh. 17:4) Ikyav tese ér, yange taver Yesu u fan shi lumun ér Aôndo ka ityough nagh ga.

Mdondo u Wan a Dondon Hemen u Ter la Ve Un a Mbamtsera

 6. Ka aeren a dedoo a nyi Yesu lu a mini?

⁶ Shighe u Yesu lu shin tar la, yange tese aeren a dedoo kpishi. Aeren ne yange wa mdoo u Ter na doo un ishima tsung la kpa ker. A kaa ér: “Ter . . . doom ishima.” (Yoh. 14:31) Shi ior kpa yange ve doo un ishima tsung. (Ôr Mateu 22:35-40.) Yesu eren a ior kundu kundu shi mhôônom kôron un a ve kpaa. Lu or u wan tswam shin or u vihin tu ga. A kaa ér: “Va nen her a Mo, ne mba i ver ne iyol cii, ikyav mbi yoho ne kpaa, Mo Me na ne mmem. Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikyev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en; gadia igbur Yam leghem man ikyav Yav kpaa peese.” (Mat. 11:28-30) Ior mba lun er iyôngo nahan, mba lun anyom kposo kposo, hemban je yô, mba i nzughul a ve la, yange ve zua a ishimasurun sha loho u Yesu u kundun iyol man ieren na i dedoo la.

7, 8. Tindi u Mose yange tswer kwase u lu a imborawambe la u eren nyi, kpa Yesu er a na nena?

⁷ Nenge ase gbenda u Yesu eren kwagh a kasev la. Nomso kpishi ndera nzughul a kasev ka kwagh u nyian a mi ga. Kape mbahemenev mba kwaghaôndo mba ken Iserael u tsuaa la kpa nzughul a kasev je la. Kpa Yesu yô eren kwagh a kasev sha icivir. Se fatyô u nengen a kwagh ne sha gbenda u Yesu er kwagh a kwase ugen u lu a imborawambe je kuma anyom 12 la. Kwase ne yange “ya ican [kpishi]” sha ikyev i mbatwerev shi vihi akaa a na cii sha u keren gbenda u una sôr angev mbura yô. Er kwase la nôngo kwagh kpoghuloo nahan cii kpa, angev mbun “lu zan un a za hemen” her cii. Sha Tindi yô, kwase ne lu wang ga. Nahan antior u nan bende a na cii nan kera lu wang ga.—Lev. 15:19, 25.

⁸ Kwase la ongo ér Yesu ngu been ior angev yô, a nyôr ken ikpelaior i i̱ lu a na ityô la, a gba kaan ér: “Aluer mea bende shin akondo Na tseegh tsô kpaa, me war je.” Tsô a bende a Yesu, fese nahan imborawambe na la maa tôndo. Yesu yange fa er gba u kwase la ma bende a ikyondo na ga yô. Nahan kpa, a zôhô a kwase ne ga. Kpa a gema a er a na doo doo. Yesu kav er yange a lu kwase ne ken ishima ken anyom a á lu yan ican a angev la, shi a fa er sar kwase la tsung u zuan a iwasen yô. Nahan Yesu gema kaa a kwase la sha mhôôn ér: “Wankwase, jighjigh wou u nan war u ve; yem bem bem, angev ou mbu̱ bee u.”—Mar. 5:25-34.

 9. Shighe u mbahenen mba Yesu lu yangen mbayev mba kiriki ér ve de ve hen Yesu ga la, yange er nena?

⁹ Mbayev je kpa yange i doo ve u lun vea Yesu. Sha shighe ugen la, ior va a mbayev mba kiriki hen Yesu, kpa mbahenen nav yange ve, alaghga tsô ve hen ér una soo ér i va a mbayev mba kiriki ve va za un iyol ga. Kpa Yesu ti yô hen nahala ga. Bibilo kaa a vese ér: “Tsô Yesu nengen nahan yô, ishima vihi Un, A kaa a [mbahenen] er: De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga, gadia ka anza a mban ne je tartor u lu u ve ye.” Maa “A kuve ve, shi A penda ve ave sha ityou kpaa, A ver ve doo doo.” Yesu yange lumun ér mbayev mba kiriki ve va hen a na tseegh ga, yange ngohol ve kundu kundu kpaa.—Mar. 10:13-16.

10. Yesu yange hingir u lun a aeren a dedoo nena?

¹⁰ Yesu yange er nan ve lu a aeren a á tese shighe u lu uma shin tar laa? Shighe u Yesu lu sha la, yange nenge aeren a Ter na u sha la anyom anyom, shi hen aeren a Ter na la kpaa. (Ôr Anzaakaa 8:22, 23, 30.) Shighe u Yesu lu sha la, a nenge er Yehova hemen akaa a Á gbe a la sha dooshima yô, nahan un kpa hingir u lun a ieren ne. Luun er Yesu una ungwan kwagh ga yô, yange ma kôrcio u eren kwagh ne ga. Yange doo un kpishi u dondon hemen u Ter na, shi Yehova kpa doo un u lun a imba Wan u ungwan kwagh la. Shighe u Yesu lu shin tar la, a tese aeren a dedoo a Ter na u sha la vough. Se mba sha ian i civirigh kpishi i dondon hemen u Kristu, u Aôndo a ver un Tor u Tartor u sha la!

Kav Nen Aeren a Kristu

11. (a) Ka an i doo u se lu mbakaven nan sha afatyô wase ciilii? (b) Hii nan ve i doo u nomso mba ken tiônnongo vea hemba nôngon ér vea lu mbakaven Yesuu?

¹¹ Gba u mba ken tiônnongo u Kristu cii, hemban je yô nomso, vea za hemen u nôngon kpoghuloo sha er vea kav aeren a Kristu yô. Er se vande nengen nahan, Bibilo kaa ér: “Ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu.” Doo u nomso mba ken Kristu vea nôngo kpoghuloo vea kav Kristu u a lu ityough vev la, di er Kristu kpa kav Aôndo u mimi u a lu Ityough nagh la nahan. Apostoli Paulu yange hingir Orkristu yô, a kav Kristu. Paulu wa Mbakristu kwagh ér: “Lu nen mbakaven mo er mo kpaa, m kaven Kristu nahan.” (1 Kor. 11:1) Shi apostoli Peteru kaa ér: “Ka sha kwagh ne je i yer ne ye, gadia Kristu kpaa ya ican sha ci wen, A ver ne ikav je sha u né dondo Un ijime yô.” (1 Pet. 2:21) Ityôkyaa igen kpa ngi i i ne ve i doo u kwaghwan u i we se ér se lu mbakaven Kristu la una hemba gban nomso ishima cii yô. Ka nomso ve hingir mbatamen shin udiakon ye. Er doo Yesu u kaven Yehova nahan, kape i gbe u nomso mba ken Kristu kpa a doo ve u kaven Kristu je la.

12, 13. Doo u mbatamen vea eren a iyôngo i í we ve sha ikyev la nena?

¹² Gba u mbatamen mba ken tiônnongo u Kristu vea hen u lun er Kristu nahan. Peteru wa mbatamen kwagh ér: “Kura nen ikyumuile i Aôndo i i lu hen ven la, er ka sha ci u Aôndo nahan, i̱ de lu er i kighir ne a kighir ga, kpa i̱ lu sha asema a en; i̱ de lu sha ci u mtsera u dang ga, kpa i̱ lu sha gbashima je; i̱ de lu er ne mba eren tahav sha kwagh u i we ne sha ikyev ga, kpa lu nen ikyumuile la ikyav.” (1 Pet. 5:1-3) Gba u mbatamen mba ken Kristu vea kighir mba ken tiônnongo shin vea eren a ve sha tswam shin vea nzughul a ve shin vea nyoon ishima a ve, gayô vea waan mbamgbe vev ikyo ga ze. Kpa er ve lu mbakaven Kristu yô, ka ve nôngo tsung ve waan iyôngo i í we ve sha ikyev la ikyo shi i̱ doo ve ishima shi ve lu mbahiden a ayol a ve ijime shi ve eren a iyôngo kundu kundu kpaa.

¹³ Mba ve lu hemen ken tiônnongo mbara ka ior mba ve yen yô, nahan doo u vea umbur kwagh ne hanma shighe cii. (Rom. 3:23) Nahan doo u a sar ve kpishi u henen kwagh u Yesu shi kaven dooshima na la kpaa. Gba u vea hen sha gbenda u Aôndo man Kristu ve eren kwagh a ior la, nahan vea dondo ikyav ve la. Peteru wa se kwagh ér: “Ne cii, haa nen ityough ki taver ga iyol, hen ayol a en, gadia Aôndo hendan kwagh a mbagengeseyol, kpa ne mba ve hir [a] ayol a ve ijime la mlumun u sha mhôôn.”—1 Pet. 5:5.

14. Gba u mbatamen vea na mbagenev icivir a kuma nena?

¹⁴ Doo u nomso mba ve lu mbatamen shin udiakon ken tiônnongo cii vea tesen aeren a dedoo shighe u ve lu eren kwagh a ikyumuile i Aôndo yô. I kaa a vese ken Mbaromanu 12:10 ér: “Doo nen ayol a en tsung sha dooshima, hemen nen sha u nan ior icivir.” Mbatamen man udiakon mba ne mbagenev icivir. Gba u ior mban vea ‘eren kwagh sha u wan ayol a ve ikyo tseegh shin sha u keren icivir i gbilinigh kpaa ga, kpa vea hiden a ayol a ve ijime; hanma ve nana̱ nengen ér orgen hemba nan,’ di er i gbe u Mbakristu cii vea eren nahan. (Fil. 2:3) Mba ve hemen ken tiônnongo cii ve nengen ér ior mbagenev hemba ve. Aluer mbatamen man udiakon mba eren nahan yô, vea lu dondon kwaghwan u Paulu ne, ér: “Se mba se lu a agee ne yô, ka u se̱ waan ishima a mbamyina mba mba ve taver ga la, se̱ keren kwagh u doon se ayol a ase la tsô ga. Hanmô wase nana̱ nôngo u eren kwagh u doon or u nan we ndor a nan la i̱ lu sha gbenda u doon man shi u maan nan a maa kpaa. Gadia Kristu kpaa ker kwagh u doon sha ci Na ga.”—Rom. 15:1-3.

“Waan Nen Kasev Ikyo”

15. Gba u noov vea eren a kasev vev nena?

¹⁵ Hegen se time sha kwaghwan u Peteru wa nomso mba ve vese kasev ne. A nger ér: “Nahan ne nomso kpaa, lu nen a kasev enev imôngo sha kwaghfan, waan nen kasev ikyo er ve hembe yinan agee yô.” (1 Pet. 3:7) Inja i u wan or ikyo yô ka u or shon gban we kwagh tsung. Kwagh ne ngu a na yô, u wa mbamnenge mba or shon sha ada kua mbamgbe mba nan man akaa a a sar nan la cii, saa di gba keng keng u ú er nahan ga ve ú de ye. Kape i doo u nom nana eren a kwase u nan je la.

16. Ka icintan i nyi Mkaanem ma Aôndo ma te noov sha mwe u wan kasev vev ikyo laa?

¹⁶ Peteru yange kaan a noov ér ve waan kasev vev ikyo been cii yô, a seer tan icin ér, “sha u i̱ de vende mbamsen enev ga yô.” (1 Pet. 3:7) Kwagh la tese ér, Yehova nenge gbenda u or nan eren kwagh a kwase u nan la ér ka beerkwagh ga. Aluer or wa kwase u nan ikyo ga yô, a venda mbamsen mba nan. Heela tseegh ga, kasev kpa noov vev ka vea waan ve ikyo yô, ve ungwan imo i noov vev.

17. Gba u kwase u or a doo nan ishima a kighir nan je?

¹⁷ Hide sha gbaa u kwase u or doon nan ishima la yô, Mkaanem ma Aôndo wa noov kwagh ér: “Noov kpaa, kasev vev ve̱ doo ve ishima keng er ayol a ve nahan . . . . Gadia mayange ma or nana kôr iyol i nan ihyom ga kpa nan koson i shi nan kor i kpaa di er Kristu kpaa A eren a nongo Na nahan . . . . Hanma or kwase u nan a̱ doo nan ishima er iyol i nan nahan.” (Ef. 5:28, 29, 33) Gba u kasev vea doo noov vev ishima a kighir nan je? Paulu nger ér: “Ne noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na u doo Un ishima man A ne iyol Na sha ci u u nahan.” (Ef. 5:25) Sha kpôô yô, doo u nom kpa nana lumun u nan uma u nan sha ci u kwase u nan, di vough er Kristu kpa a ne uma na sha ci u mbagenev nahan. Nom u nan lu Orkristu ka nana eren a kwase u nan kundu kundu shi nana waan nan ikyo shi nana keghen ato a nan shi nana tangen iyol u eren kwagh sha ci u kwase u nan ga yô, i hemba lun kwase u nan ican ga u dondon hemen u nan.

18. Ka iwasen i nyi nomso ve zough a mi sha u kuren ityom ve ken ivesee?

¹⁸ Mwe u noov wan kasev vev ikyo nahan ne ka kwagh u ganden ve agee ken inyaa? Ei, mayange je Yehova una kaa ér ve er kwagh u a hembe ve agee ken inya ga. Heela tseegh ga, mbacivir Yehova mba a ian i zuan a tahav mbu hemban sha won cii, ka icighan jijingi u Aôndo je la. Yesu kaa ér: “Aluer ne mba ne lu mbaaferev je kpaa ne fa u nan ônov enev uiyua mba dedoo yô, man hire Ter wen u A lu Sha Una kera na mba ve sen Un la Icighan Jijingi ga yee?” (Luka 11:13) Noov vea fatyô u sônon Yehova ken mbamsen vev ér a na ve jijingi na sha er una wase ve u eren a mbagenev, kua kasev vev cii doo doo yô.—Ôr Aerenakaa 5:32.

19. Kwaghhenen wase u a dondo ne una time sha nyi?

¹⁹ Sha kpôô yô, nomso mba a tom u vesen u henen u dondon hemen u Kristu shi kaven gbenda u a hemen la kpaa. Nahan kpa, hide sha kwagh u kasev, man hemban je yô, kasev mba yaav di ye? Kwaghhenen u a dondo ne una tese se er i doo u kasev vea nengen tom u Yehova a ne ve la yô.

Kasev, Doo U Ne Dondon Hemen Sha Ci U Nyi?

“Ityough ki kwase yô, . . . ka nom.”—1 KOR. 11:3.

1, 2. (a) Lu nyi apostoli Paulu nger sha kwagh u hemen man u dondon hemen u Yehova a ver laa? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

PAULU yange ter kwagh u hemen u Yehova a ser a ver vough la ér, “ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu” man “ityough ki Kristu yô, ka Aôndo je.” (1 Kor. 11:3) Ngeren u a lu cii man ngun ne tese ér, yange doo Yesu shi lu un kwagh u civirigh u dondon hemen u Yehova Aôndo u a lu Ityough nagh la, man gba u nomso mba ken Kristu vea fa ér Kristu ka ityough vev. Kristu tesen ior erdoo shi eren kwagh a ve kundu kundu man sha mhôôn, shi lu or u soon iyol na tseegh ga. Gba u nomso mba ken tiônnongo kpa vea eren kwagh a mbagenev nahan, hemban cii yô, kasev vev.

² Kpa gema kwase di ye? Ka an nan lu ityough ki kwasa? Paulu nger wener, “ityough ki kwase yô, . . . ka nom.” Doo u kasev vea nenge mkaanem ma Aôndo a ne i nger man nena? Aluer kwase ngu a nom u fan mimi ga kpa, gba u nana za hemen u kuran tindi ne shinii? U kwase dondon hemen u nom la tese ér gba u nana cir zwa u nan, nana pase mnenge u nan sha akaa a nom a tsough u eren hen tsombor la ga shinii? Ka sha nyi gbenda kwase nana zua a iwuese?

“Me Er Nan Orwasen”

3, 4. Hemen u i ver ken ivese la ngu a mtsera sha ci u nyi?

³ Ka Aôndo a ver hemen ye. Yehova Aôndo yange gbe Adam been kera yô, a kaa ér: “Doo u or nana lu tswen ga; yô, Me er nan orwasen u lun er nan nahan.” Yange mba gbe Ifa yô, doo Adam kpishi er un zough a ikyar man orwasen un nahan, je yô, a kaa ér: “Ngun yô, ka kuhe u ikyuhe yam, ka inyam i inyam yam je.” (Gen. 2:18-24) Adam man Ifa lu a ian i doon kpen kpen, í hingir mbamaren mba uumace cii mba lun vough, mba vea lu uma ken msaanyol ken paradiso shin tar cii la.

⁴ Mlu u vough u ken sule u Eden la yange saa sha ci u ihyembeato i mbamaren asev mba hiihii la. (Ôr Mbaromanu 5:12) Nahan kpa, Aôndo nenge nom ér ngu ityough ki kwase her. Zum u nom a hemen sha inja shi kwase kpa a dondo hemen u nom u nan yô, kwagh la ka a va a mtsera man msaanyol kpishi ken ivese. Er Yesu yange dondo hemen u Yehova u a lu Ityough nagh la ve lu un nahan, kape se kpa ka sea dondo hemen nyian ve i lu je la. Cii man Yesu va shin tar la, a “ember sha ishigh [ki Yehova] gbem.” (Anz. 8:30) Er uumace ve lu vough ga yô, noov mba kera fetyô u hemen sha inja vough za been ga. Kasev kpa ka i lu ve ican u dondon hemen vough za been. Nahan kpa, noov man kasev ka vea za hemen u nôngon sha afatyô ve cii u eren nahan yô, ve zua a mkom u hemban cii, u mba ve vese ayol a ve vea fatyô u zuan a mi hegen la.

 5. Gba u nom man kwase vea dondo kwaghwan u a lu ken Mbaromanu 12:10 la sha ci u nyi?

⁵ Kwagh u vesen u una na ivese ia doo yô, ka u nom man kwase dondon kwaghwan u Ruamabera u a lu sha ci u Mbakristu cii la, ér: ‘Doo nen ayol a en tsung sha dooshima, hemen nen sha u nan ior icivir.’ (Rom. 12:10) Shi, gba u nom man kwase vea nôngo kwagh kpoghuloo sha er vea ‘luun sar sar ayol a ve, shi vea zungwen mhôônom, shi vea deen ayol a ve kwaghbo’ yô.—Ef. 4:32.

Shighe u Nom shin Kwase Nan Fe Mimi Ga Yô

6, 7. Aluer Kwasekristu ngu dondon hemen u nom u nan u a fe mimi ga la yô, kanyi alaghga ia due kere?

⁶ Aluer nomou shin kwase wou civir Yehova ga di ye? Ashighe kpishi, ka i lu nom nan fa mimi ga ye. Aluer kwagh ngu nahan yô, gba u kwase una eren a nan nena? Bibilo na mlumun nahan ér: “Ne kasev di kpaa ungwan nen amo a noov enev sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo ikyo ga je kpa, á urugh ve sha mlu u kasev vev la, á kera lu sha kwaghôron kpee ga, er ve nengen mlu wen u wang u cian Aôndo la yô.”—1 Pet. 3:1, 2.

⁷ Mkaanem ma Aôndo kaa a kwase ér a ungwan imo i nom na u a fe mimi ga la. Ieren i dedoo i kwase la ia na nom na una soo u fan er i hii ve a lu a imba ieren i dedoo la yô. Nahan, alaghga nom la una tôv sha akaa a kwase na u fan mimi a ne jighjigh a mi la, nahan ken hemen yô, un iyol na una hingir u ngohol mimi.

8, 9. Aluer Kwasekristu nan tese ieren i dedoo hen nom u nan, kpa nom u nan venda u civir Aôndo yô, kanyi nana fatyô u erene?

⁸ Nahan kpa, aluer nom shon lumun u ngohol mimi ga di ye? Ruamabera taver kwase u a fe mimi la ishima ér, a tesen aeren a dedoo hanma shighe cii, shin er alaghga a lu ican u eren nahan kpaa. Ikyav i tesen yô, se ôr ken 1 Mbakorinte 13:4 ér: “Dooshima we ishima.” Sha nahan yô, doo u Kwasekristu nana za hemen u eren kwagh “a iyolgengese ga, man a ishima i legh legh, man a ishima i wan kpaa,” nana waan ishima a hanma kwagh ken dooshima. (Ef. 4:2) Sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo, u a lu ikyagh ki tomough nagh la yô, kwase nana fatyô u zan hemen u lun a aeren a Mbakristu, shin er ashighe agen a lu nan ican nahan je kpaa.

⁹ Paulu yange nger wener: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.” (Fil. 4:13) Jijingi u Aôndo ngu a wase Kwasekristu u eren akaa kpishi, aa nana fatyô u eren a jijingi la shio ga yô. Ikyav i tesen yô, aluer nom shin kwase er a ikyar u nan u ken ivese dang yô, alaghga nana soo u oron iyev. Nahan kpa, Bibilo kaa a Mbakristu cii ér: “De oron iyev i ifer sha ifer ga. . . . Gadia i nger er: Ka Mo Me or iyev ye, ka Mo Me kimbi ye, kape Ter A kaa la.” (Rom. 12:17-19) Ken 1 Mbatesalonika 5:15 kpa i wa se kwagh ér: “Nenge nen sha er ma or nana̱ de oron iyev i̱ ifer sha ifer ga. Nôngon nen sha kwagh u doon gbem je hen a ven ayol a en man shi a mbagenev cii kpaa.” Er icighan jijingi u Yehova a lu suen se ken ijime yô, kwagh u ma se fetyô u eren sha tahav asev ga la kpa, se fatyô u eren un. Nahan doo u se eren msen se sônon Aôndo ser a na se icighan jijingi sha er una wase se u eren kwagh u agee a yen se u eren la yô.

10. Shighe u mbagenev lam sha Yesu dang shi ve er un akaa a vihin la, a er nena?

¹⁰ Yesu ver ikyav i hemban cii sha gbenda u yange er kwagh a ior mba ve lam sha a na côu côu shi ve er un akaa a vihin la. I kaa ken 1 Peteru 2:23 ér: “Zum u i laha Un kpaa mayange A or iyev sha mlaha la ga, er A ya ican kpaa A ta hwa ga, kpa A gema A wa sha ikyev i Un u A er ijir sha mimi la.” I taver se ishima ér se dondo ikyav na i dedoo la. Ishima i de vihin we sha ieren i dang i mbagenev la ga. Er i we Mbakristu cii kwagh heen nahan, “lu nen mba mhôônom ma ker ve; shi hide nen a ayol a en ijime kpaa. De kera oron iyev sha ifer ga shi de kera oron iyev sha ityuhwan kpaa ga.”—1 Pet. 3:8, 9.

Gba u Kasev Vea Lu Mba Cirin a Cir Ijô Ve Tseegh Shinii?

11. Ka tom u vesen u nyi kasev mbagenev mba ve lu Mbakristu vea va eree?

¹¹ U dondon hemen u nom la tese ér gba u kasev vea lu mba cirin a cir ijô ve tseegh ken ivese, nahan wan zwa sha akaa a hen tsombor shin sha akaa agen shighe môm tsô kpaa ga shinii? Mayange ga. Yehova na kasev man nomso cii ityom kpishi. Hen ase sha icivir i vesen i iorov 144,000 ve lu a mi, í hingir utor man upristi mba shaav, sha ikyev i Kristu shighe u una hemen tar cii la! Iyengeior ne kua kasev kpa ker. (Gal. 3:26-29) Sha mimi yô, Yehova na kasev kpa ityom i vesen ken akaa a a ser a ver la.

12, 13. Ka ikyav i nyi i tese ér kasev yange ve ôron kwaghôron u profeti.

¹² Ikyav i tesen yô, sha ayange a tsuaa la kasev ôron kwaghôron u profeti. Yoel 2:28, 29 tsengaôron ér: “Me haa Jijingi Wam sha uumace cii; ônov enev mba nomso man mba kasev vea ôron kwaghôron u profeti. . . . Mbatomov mba nomso man mba kasev kpaa Me haa Jijingi Wam sha a ve sha ayange la.”

¹³ Mbahenen mba Yesu mba 120, mba ve kohol imôngo sha kpoyou u sha ken Yerusalem sha iyange i Pentekosti u 33 la, yange ve lu kasev kua nomso. Jijingi u Aôndo yange sen sha kweior ne cii. Sha nahan yô, Peteru hide ter kwaghôron u profeti Yoel tsengaôron la shi tôô kwagh shon kar sha nomso kua kasev cii. Peteru kaa ér: “Ngun ka kwagh u profeti Yoel lu kaa ér: Kape á lu sha ayange a masetyô je la, kape Aôndo A kaa la, Me haa Jijingi Wam sha uumace cii, ônov enev mba nomso man mba kasev vea ôron kwaghôron u profeti . . . . Mbatomov Av mba nomso man mba kasev kpaa, sha iyange la, Me haa Jijingi Wam sha a ve, vea ôron kwaghôron u profeti.”—Aer. 2:16-18.

14. Ka tom u nyi kasev kpa er sha u samber a kwaghaôndo u Mbakristu sha ayange a tsuaa laa?

¹⁴ Sha derianyom u hiihii la, kasev kpa er tom u samber a kwaghaôndo u Mbakristu kpoghuloo. Yange ve pase mbagenev kwagh u Tartor u Aôndo shi ve er akaa a a gba zua sha tom u pasen kwagh la yô. (Luka 8:1-3) Ikyav i tesen yô, apostoli Paulu yila Fibi ér “ka ortom ken nongo u Kristu u ken Kenkria la.” Shi shighe u Paulu lu tindin a ishughun hen mbashirentom vea na imôngo la, a ter kasev mbajighjigh kpishi, kua “Terufina man Terfosa, mba ve eren tom tsung ken Ter” la. A shi a kaa ér i sugh “Perse un u a doom ishima, a er tom kpishi ken Ter la” kpaa.—Rom. 16:1, 12.

15. Kanyi kwagh kasev kpa ve eren sha shighe wase ne sha u samber a kwaghaôndo u Mbakristu laa?

¹⁵ Sha shighe wase ne, mbayevkasev man kasev mbaganden hemba iyenge ken ior mba hemban miliôn utaankaruhar, mba ve pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo sha tar cii la. (Mat. 24:14) Kasev mban kpishi mba eren tom u pasen kwagh hanma shighe la man tom u Betel kua tom u mishen. Orpasalmi Davidi yange wa icam ér: “Ka Ter man A kaa imo Na ye; kasev mba ve yôôn loho u dedoo ka ikyum i vesen.” (Ps. 68:11) Mkaanem man ma kure sha mi vough! Tom u pasen kwagh u kasev kpa ve lu eren sha u kuren mbaawashima mba Yehova la, u doo un kpishi je. Sha mimi yô, tindi u á we ér kasev ve lu sha ikyev i noov vev la ka u kaan ér gba u vea cir ijô ve sha hanma kwagh ga.

Kasev Uhar Mba Ve Cir Ijô Ve Ga Yô

16, 17. Ikyav i Sara la tese ér gba u kasev vea lu mba cirin ijô ve ken ivaa ga nena?

¹⁶ Aluer Yehova na kasev ityom kpishi yô, kwagh la tese ér gba u noov kpa vea zaan idyu vea kasev vev cii ve vea masen eren akaa a vesen a ve tsough u eren la ga he? U eren nahan la a tese ér mba a kwaghfan. Ruamabera ter ashighe kpishi a kasev lam shin er kwagh u ve vande lamen a noov vev sha mi ga yô. Time ase sha akaa ahar ne.

¹⁷ Sara, u lu kwase u tertamen Aberaham la, yange zer ôron a na ér a zenda kpankwase na vea wan na ve yem, sha ci u ilyahan ve la. “Kwagh la lu Aberaham kwagh u vihin tsung,” kpa Aôndo yô, nenge a kwaghbo sha kwagh la ga. Yehova kaa a Aberaham ér: “Kwagh ne a̱ de kera vihin we sha ci u wan ne kua kwase wou ne kpaa ga; kwagh u Sara a kaa u cii, ungwa imo na.” (Gen. 21:8-12) Aberaham yange ungwa imo i Yehova, nahan er kwagh u Sara soo la.

18. Kanyi Abigail yange kar a ishima na ere?

¹⁸ Shi time sha kwagh u Abigail, kwase u Nabal la kpaa. Shighe u Davidi lu yevese Tor Saulu, u wa iyuhwe yum la, a za haa afo ikyua a ilev mbi Nabal. A u Davidi man ior nav ma ve ngohol akaa a Nabal lu a mi kpishi la yô, ve gema ve kura a kura akaa shon sha ci na. Nahan kpa, Nabal “lu nomor, wa tswam kpishi, aeren a na doo ga,” shi a “nyoon ishima a ôr kwagh a [ior mba Davidi] caver caver.” Yange lu “gbilinor” shi ‘ibumegh lu a na.’ Ior mba Davidi yange ve sôn Nabal kwaghyan sha icivir je, kpa a venda. Abigail ongo kwagh ne yô, a er nena? A “tôô ikpenbredi deri uhar fefa kua akpa a wain ahar man iyôngo itian i i vande sôngon i i bur dedoo yô, man alakema u kaan uikyaren utaan, man asuma a atam a wain a ombor deri man azen a atam a tur a uman deri uhar,” a za na Davidi vea ior nav, a u ôron nom na kwagh sha mi shio. Kwagh u Abigail er ne lu sha mi kpa? Bibilo kaa ér: “TER tsaha Nabal maa a kpe.” Shighe kar yô, Davidi vôso Abigail.—1 Sam. 25:3, 14-19, 23-25, 38-42.

‘Kwase u i Wuese Nan Yô’

19, 20. Kanyi ka i na ve kwase nan kuma u a wuese nan sha mimini?

¹⁹ Ruamabera wuese kwase u nan eren kwagh er Yehova a soo la. Takerada u Anzaakaa wuese “kwase u injaa” kaa ér: “Gadia nan hemba asa a mimi inja. Ishima i nom u nan, ka i suur sha a nan, una de zuan a mtser ga. Kwase la eren a na dedoo, eren un ifer ga, sha ayange a a lu uma la cii.” Shi ka “nan bugh zwa u nan sha kwaghfan, ityesen i erdoo kpaa i lu sha nombor u nan. Ka nan nengen sha tom u ken ya u nan dedoo, [nan] ye kwaghyan u oruhwe ga. Ônov mba nan ve mough, ve wuese nan ve ver nan doo doo, nom u nan kpaa, wuese nan.”—Anz. 31:10-12, 26-28.

²⁰ Kanyi jighilii nahan i ne ve i wuese kwasa? Anzaakaa 31:30 kaa ér: “Kumashe ka icugh, dooashe ka gbilinkwagh, kwase u cian TER yô, ka nan á wuese nan ye.” (Anz. 31:30) Mcie u cian Yehova la kua u ungwan imo i mba Yehova a ver ve ér ve lu ityough la kpa ker. Man gba u kwase nana er kwagh ne a ishima i nan. Di vough er “ityough ki hanma nomsoor yô, [i lu] Kristu,” man “ityough ki Kristu yô, [i lu] Aôndo je” nahan, “ityough ki kwase yô, gema ka nom.”—1 Kor. 11:3.

Lu a Iwuese sha Iyua i Aôndo

21, 22. (a) Ka atôakyaa a wuese Aôndo a nyi Mbakristu mba ve er ivese ve lu a mi sha iyua na i ivesegh laa? (b) Gba u se tese icivir sha hemen u Yehova a ver la sha ci u nyi? (Nenge ngeren u kiriki u sha peeji 17 la.)

²¹ Mbakristu mba ve er ivaa yô, mba a atôakyaa kpishi a wuese Aôndo! Vea fatyô u lun kôôsôô, nahan ember ivaa ve. Ityôkyaa i vesen i i doo u vea lu a iwuese sha iyua i Aôndo i ivesegh la yô, ka er iyua shon i ne ve ian i zuan kangenaa shi zenden vea Yehova la. (Rutu 1:9; Mika 6:8) Yehova u a lu or u hiin ivese la, fa kwagh u a er ken ivese ve msaanyol una lu ker la jighilii. Eren nen kwagh hanma shighe er Yehova a tese la, nahan ‘iember i ne ember TER la ia lu agee a en je,’ a lu ken botar ne je kpaa.—Neh. 8:10.

²² Orkristu u nan soo kwase u nan er iyol i nan nahan yô, nana hemen kwase u nan sha gbenda u kundu kundu man u tesen ér nan ngu a ikyo i wan. Kwase u nan u civir Aôndo la una doo nan ishima sha mimi, sha ci u una sue nan shi una na nan icivir kpishi. U hemban cii yô, ikyav i dedoo i ve ver ken ivese la, ia va Aôndo wase Yehova, u a kom iwuese la a icivir.