‘Za Gema Nen Ior Ve̱ Hingir Mbahenen’

1-3. (a) Iyiav yange mbi via orsule ugen kpishi, gande u una sunda mbi tswen, nahan a er nena? (b) Ka mzeyol u nyi Yesu yange tagher a mi ken fam u inyom i 33 la, man yange hemba mzeyol shon nena?

ORSULE ugen tagher a mzeyol u vesen. Orsule ne kaha tsa na, lôô ivor. A er kwagh ne iwer kar ken ijime imôngo je. A kegh zan zan ivor la ta imende, shi a ember shighe u ivor la vese via yô. Hegen una zua a mtsera sha tom na u a er taveraa la, sha ci u shighe u sunda kuma. Mzeyol u or ne a tagher a mi yô, iyiav mbira ngee gande u una sunda mbi un tswen. Nahan a er kwagh sha kwaghfan, a za goho mbatomov, a tindi ve ken sule na sha er iyiav mbia saa un ishe ga yô. Gadia ngu a shighe kpishi u una kohol iyiav nav ga.

² Ken fam u inyom i 33 la, Yesu u i nder un la tagher a imba mzeyol ne. Shighe u lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la, a lôô ivor i mimi. Shighe kar yô ivor la via kuma u sundan, man sunda gema ngee kpishi. Gba u a kohol ior kpishi mba ve lu keghen ato a loho u dedoo la, vea hingir mbahenen. (Yohane 4:35-38) Yesu yange hemba mzeyol ne nena? Er mase shin kpuaa u Yesu a kôndo a yem sha la, a kohol mbahenen nav sha uwo ugen ken Galilia, a tindi ve ér ve za ker mbatomov ve seer. A kaa a ve ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, . . . tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.”—Mateu 28:19, 20.

³ Tom la ngu hange hange je yô, gba keng u or u dondon Kristu sha mimi cii nana er u. Nahan de se time nen sha mbampin utar. Er nan ve Yesu yange tindi mbahenen nav ér ve za ker mbatomov ve seere? Yange tsaase ve u keren mbatomov nena? Tom la wa se kpa ker nena?

4, 5. Er nan ve lu u Yesu una fatyô u been tom u yange hii la ga, man gba u a lu unô vea er tom shon shighe u una hide a yem sha laa?

⁴ Shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh ken inyom i 29 la, yange fa er un hii tom u un tswen una fatyô u eren u kuren ga yô. Shighe u mase shin a mi shin tar la, lu u una pase kwagh sha ajiir kpuaa tseegh shi ior mba una pase ve loho u Tartor la kpa vea vese iyenge ga. Ka mimi, lu “iyôngo i hen ya u Iserael i i saa la,” inja na yô, lu Mbayuda man mba ve nyôr a nyôr Mbayuda la tseegh Yesu pase ve kwagh ye. (Mateu 15:24) Nahan kpa, ‘iyôngo i i saa la’ sambe wue wue ken tar u Iserael jimin cii, man tar la gbanger je kuma ukilomita udubu imôngo. Bee kera yô, lu u a va pase kwagh a tser tar cii.—Mateu 13:38; 24:14.

⁵ Yesu yange fa er tom ua shi her u eren kpishi shighe u una kpe kera la yô. A kaa a mbaapostoli nav mba 11 mba jighjigh mbara ér: “Mimi mimi je, M kaan ne ne, u nan nem jighjigh yô, ityom i M eren ne, nan kpaa nana er i; i i hembe ingin je kpaa nana er, sha ci u M lu yemen hen Ter yô.” (Yohane 14:12) Er Wan u Aôndo lu hiden yemen sha yô, gba u mbadondon un cii, kua mba vea va hingir mbahenen ken hemen la kpaa, vea er tom u pasen kwagh man u tesen ior la, a lu mbaapostoli tseegh ga. (Yohane 17:20) Yesu yange hide a iyol na ijime kaa ér vea er ityom “i i hembe” i na yô. Vea er ityom i hemban i na la sha nyi gbenda? Vea er i sha igbenda itiar.

6, 7. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan ityom i mbadondon Yesu vea er la ia hemba i na? (b) Se tese ser vangertiôr u Yesu lu a mi ken mbadondon un la lu u mimi nena?

⁶ Gbenda u hiihii yô, lu u mbadondon Yesu vea hemba pasen kwagh hen uharegh kpishi a Yesu. Nyian ne, ve er tom ve u pasen kwagh la ar sha akighir a tar, hemba kehen a tar u Yesu iyol na pase kwagh ker la. Gbenda u sha uhar yô, lu u ior mba vea pase ve kwagh la vea hemba ngeen. Mbahenen kpuaa mba Yesu yange undu ve la ngôôr seer iyenge kuman udubu imôngo ga. (Aerenakaa 2:41; 4:4) Nyian mba umiliôn umiliôn, shi hanma kasua yô, mba eren ior mbahev batisema udubu uderi imôngo. Gbenda u sha utar yô, vea hemba pasen kwagh shighe gôgônan. Hii shighe u Yesu er tom na u pasen kwagh bee ken atô u anyom atar man tiôn la zan zan va ar nyian, i pase kwagh nôngo u kuman anyom 2,000.

⁷ Shighe u Yesu kaa ér mbadondon un vea er ityom “i i hembe ingin je kpaa” la, lu tesen vangertiôr u lu a mi sha a ve la. Yange lu wan ve tom u ‘ôron Loho u Dedoo u tartor u Aôndo’ u ú hemba lun un kwagh u vesen la sha ikyev. (Luka 4:43) Yange na jighjigh ér vea er tom la sha mimi. Inja i kwagh ne hen a vese nyian yô, kanyi? Aluer se mba pasen kwagh sha gbashima yô, se mba tesen ser vangertiôr u Yesu lu a mi ken mbahenen nav la lu u mimi. Kwagh ne ka ian i civirigh kpen kpen!—Luka 13:24.

8, 9. Yesu ver se ikyav i nyi ken tom u kwaghpasene, man se er nan ve se fatyô u pasen kwagh er un nahana?

⁸ Yesu yange na mbahenen nav ityesen i hemban cii sha er vea kuma u pasen kwagh yô. Kwagh u hemban cii yô, a ver ve ikyav i hemban doon cii. (Luka 6:40) Ken ityough ki karen kira, se time sha ieren i Yesu lu a mi sha tom na u pasen kwagh la. Hide hen ase kpase sha kwagh u mbahenen mba ve zenden vea Yesu shighe u lu pasen kwagh la. Yange ve kav er Yesu pasen kwagh ape ior vea lu cii yô, a lu hen kpemnger shin hen kpewoogh shin ken agar shin sha ityembekasua shin ken uya mba iorov kpaa. (Mateu 5:1, 2; Luka 5:1-3; 8:1; 19:5, 6) Ve nenge er Yesu lu oruhwe ga yô, gadia nderen pepe dindee, eren tom zan zan tugh mgbigh mgbigh. Yange eren tom u pasen kwagh la hanma shighe cii! (Luka 21:37, 38; Yohane 5:17) Akperan nga ga, yange ve nenge ér lu dooshima u Yesu lu a mi sha ior tsung la mgbegha un u pasen ve kwagh ye. Adooga mbahenen nav nenge er Yesu lu a mhôônom sha ior je due sha ishigh yô. (Marku 6:34) U hen wer ikyav i Yesu la yange i bende a mbahenen nav nena? Yange a lu we yô, ma i̱ bende a we nena?

⁹ Er se lu mbadondon Kristu yô, ka se dondo ikyav na la ken kwaghpasen wase. Sha nahan yô, ka se nôngo sha afatyô wase cii ser se “pase kwagh kpoghuloo.” (Aerenakaa 10:42, NW.) Ka se za pase ior kwagh hen uya vev, er Yesu kpa er nahan. (Aerenakaa 5:42) Ka a gba hange hange yô, se musan shighe wase u eren akaa la sha er se za hen uya mba iorov shighe u se kohol ve her yô. Shi ka se ker ior sha ajiir a ken igbar, er sha ugodobi man ajiir a nyôron mato kua ken ukenti man sha ajiir a tom nahan, se pase ve kwagh sha kwaghfan. Ka se za hemen u ‘eren tom tsung shi nôngon sha ican kpaa’ sha ci u se nenge tom ne ser ka tom u injaa. (1 Timoteu 4:10) Mdoo u ior ve doo se ishima sha mimi la ngu a mgbegha se se ker aan a se pase ve kwagh hanma ijiir i se zough a ve man hanma shighe u se zough a ve cii.—1 Mbatesalonika 2:8.

10-12. Ka akaa a hange hange a nyi Yesu tese mbahenen nav cii ve mase tindin ve ér ve za pase kwagha?

¹⁰ Gbenda ugen u Yesu tese mbahenen nav yô, lu sha u tesen ve vighe vighe er vea er tom u pasen kwagh la yô. Cii man Yesu tindi mbaapostoli mba 12 mbara shi va tindi mbahenen mbagenev 70 yô, a er mbamkombo mba duen kwaghpasen a ve, a tese ve vighe vighe er vea er tom u pasen kwagh la yô. (Mateu 10:1-15; Luka 10:1-12) Ityesen la ume atam a dedoo, sha ci u Luka 10:17 pase ér: “Mba akunduatargber mbara hide a iember.” De se time nen sha akaa a injaa ahar a Yesu tese yô, se umbur ser gba u se kav mkaanem nam mara sha inja i adini u Mbayuda mba tsuaa mbara.

¹¹ Yesu tese mbahenen nav u suur sha Yehova. A kaa a ve ér: “De luun nen a zenaria shin azurfa shin togula ken akpa a inyar a en ga, shin akpa sha ci u zende kpaa ga, gadia or u eren tom kuma u á na nan kwaghyan u nan.” (Mateu 10:9, 10) Yange lu adini u mbazendev u tôôn ikpa i inyar man ikpa i wan kwaghyan ker kua akôv agen a wan shin angahar.a Er Yesu wa mbahenen nav kwagh ér ve de lu a ishimanyian sha ambaakaa la ga yô, lu kaan a ve ér: “Suur nen sha Yehova a ishima yen cii, gadia una kure mbamgbe enev.” Lu u Yehova una kure mbamgbe vev sha u mgbeghan mba vea ngohol loho u dedoo la u eren a ve doo doo, man ieren ne lu adini u ken tar u Iserael.—Luka 22:35.

¹² Yesu shi tese mbahenen nav u palegh akaa a gbilinigh a danen or la. A kaa ér: “De sughun nen ma or [“kuven nen nan,” NW] sha gbenda . . . ga.” (Luka 10:4) Yesu lu kaan a ve ér ve lu kusususu, kwagh a de gbe ve a ior gaa? Mayange ga cii. Sha ayange a tsuaa la yô, ishughun yange i hemba di u kenden kaan a or ér m sugh u tseegh tsô la. Ishughun i sha ayange la yange i wa u eren akaa kpelegh kpelegh kua iliam i gôgônan. Ortôvon sha akaa a Bibilo ugen kaa ér: “Ishughun i ior mba ken ityar i sha Ityoughkitaregh la yange i lu er i se ior mba shin Ityôtar, ape or ka nan zua uwegh a or kpase shin nan wa ngurum kpuaa la nahan ga, kpa yange ve kuve acin imôngo shin ve ngurum acin imôngo, je ve yav a yav inya kpaa. Akaa ne cii yange a tôô shighe kpishi.” Er Yesu kaa a mbahenen nav ér ve de sughun ior sha imba gbenda la ga yô, lu kaan a ve ér: “Loho u ne lu za pasen la ngu torough torough, nahan de vihin nen shighe ga.”b

13. Se tese ser se mba dondon kwagh u Yesu wa mbahenen nav mba sha derianyom u hiihii la nena?

¹³ Se kpa se mba dondon kwagh u Yesu wa mbahenen nav mba sha derianyom u hiihii la. Er se eren tom wase u pasen kwagh ne yô, se mba suur sha Yehova a ishima yase cii. (Anzaakaa 3:5, 6) Se fa ser aluer se mba “vanden keren . . . Tartor Na” yô, akaa a hange hange a kwagh a gbe se a mi la aa ban se ga. (Mateu 6:33) Mbapasenkwagh hanma shighe mba sha tar cii fa er, ken ashighe a ican je kpa, uwegh ku Yehova ku yen ga. (Pasalmi 37:25) Shi se fa er i gbe u se palegh akaa a danen or la yô. Aluer se wa ikyo ga yô, tar ne ua ngôôr danen se ga. (Luka 21:34-36) Nahan kpa, hegen ka shighe u se de ser i dan se ne ga. Er uuma mba ior ve lu sha zongo yô, loho wase ne ngu torough torough. (Mbaromanu 10:13-15) Aluer se mba a ishima i eren kwagh torough torough heregh yô, se kera de ser akaa a danen or a tar ne a ya se shighe gayô a bee se agee a ma se lu pasen kwagh a mi la ga. Umbur wer, shighe u a shi ne vese ga, kpa sunda gema ngee kpishi.—Mateu 9:37, 38.

14. Kanyi i tese ér tom u Yesu na mbahenen nav, u i er kwagh u ú ken Mateu 28:18-20 la ngu sha ci u mbadondon Kristu ciilii? (Ôr ngeren u shin kpe la kpaa.)

¹⁴ Yesu u i nder un shin ku la na mbadondon un tom, zum u a kaa a ve ér: “Za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen” la. Yange lu mbahenen mba ve kohol sha uwo, ken Galilia mbara tseegh Yesu na ve tom la ga.c Tom u a na ve la wa u pasen “akuraior cii” loho u dedoo, man tom la ua za hemen “zan zan mkurtar je.” Ikyav tese wang ér, tom ne ngu sha ci u mbadondon Yesu cii, kua se nyian kpaa. De se time nen vighe vighe sha mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 28:18-20 la.

15. Er nan ve u dondon tindi u Yesu wa ér i za gema ior ve hingir mbahenen la i lu u eren kwagh sha kwaghfana?

¹⁵ Cii man Yesu a na ve tom la yô, a kaa ér: “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikyev.” (Ivur 18) Yesu ngu a imba utaha la mimii? Een, ngu a mi yum! Ka un a lu ortyom u tamen, u a lu a tahav sha mbatyomov mba or fe iyenge ve ga la ye. (1 Mbatesalonika 4:16; Mpase 12:7) Er a lu “ityough ki nongo Na” yô, ngu a tahav sha mbadondon un shin tar kpaa. (Mbaefese 5:23) Hii ken inyom i 1914 la je, a hingir Tor Mesiya, ngu hemen sha. (Mpase 11:15) Ngu a tahav sha mbakpenev je kpaa, gadia ngu a tahav mbu nderen ve shin ku. (Yohane 5:26-28) Er Yesu vande pasen er un lu a tahav kpishi yô, mkaanem ma mase ôron ken ivur 19 man 20 la lu kwaghwan ga, kpa lu tindi. Aluer se ungwa imo na yô, se mba eren kwagh sha kwaghfan, sha ci u a na iyol na tahav ga, kpa ka Aôndo je a ne un mbu ye.—1 Mbakorinte 15:27.

16. Er Yesu kaa a vese ér se “za” yô, lu wan se tindi ér se er nyi, man se er tom ne sha gbaa ne nena?

¹⁶ Yesu maa pase ve tom u un na ve la sha ishember i môm ne ér: “Za.” (Ivur 19) Sha nahan yô, a wa se tindi ér se mough se za pase mbagenev loho u dedoo u Tartor la. Se fatyô u eren tom wase ne sha igbenda kposo kposo. U pasen kwagh sha uya uya la ka gbenda u hemban doon cii u zuan a ior. (Aerenakaa 20:20) Shi zum u se eren akaa ase a ayange ayange la kpa, ka torough se iyol u hiin iliam a ior sha kwagh u loho u dedoo shi se mba keren aan a pasen kwagh ape i gbe i doo cii. Alaghga igbenda i se pasen kwagh a mi la ia kaha, sha er ia zua sha mbamlu kua mbamgbe mba sha ajiir a se lu her la yô. Kpa kwagh u a lu kwaghmôm yô, ka se “za” se za ker ior mba injaav.—Mateu 10:11.

17. Se mba ‘gem ior mba hingir mbahenen’ nena?

¹⁷ Yesu maa pase awashima u tom u a na mbahenen nav la; awashima shon yô, lu u ve za ‘gema akuraior cii a̱ hingir mbahenen.’ (Ivur 19) Se mba ‘gem ior mba hingir mbahenen’ nena? Jighilii yô, orhenen ka or u i lu tesen nan ma kwagh yô. Nahan kpa, u za geman ior hingir mbahenen la ka di u nan ve mfe tsô ga. Ka sea henen Bibilo vea mba lun a isharen yô, awashima wase ka i lu u wasen ve ser ve hingir mbadondon Kristu. Ape i gbe i doo yô, ka se pase mba se tesen ve Bibilo la kwagh u ikyav i Yesu la wang, sha er vea nengen un ér ka Ortesen ve man Ikyav ve, shi vea eren uma er Yesu nahan shi vea eren tom u yange er la kpaa yô.—Yohane 13:15.

18. Batisema ka kwagh u injaa u hemban cii ken uma u orhenen sha ci u nyi?

¹⁸ Yesu pase vegher u hange hange ugen u tom la ken mkaanem man, ér: ‘Eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi.’ (Ivur 19) Batisema ka kwagh u injaa u hemban cii ken uma u orhenen, sha ci u ka ikyav i dedoo i tesen ér nan tsegha iyol i nan sha ci u Aôndo a ishima i nan cii. Sha nahan yô, ngu hange hange sha u zuan a myom. (1 Peteru 3:21) Sha kpôô yô, aluer orhenen u i er nan batisema la nan za hemen u civir Yehova sha afatyô u nan cii yô, nana zua a averen a been mayange ga ken tar u he u ua va la. I lu nahan u wase or nan hingir orhenen u Kristu u i er nan batisema vee? Ken tom u Mbakristu u pasen kwagh la yô, kwagh ugen u hemban nan or iember a ngun je kpa ngu ga.—3 Yohane 4.

19. Kanyi ka se tese mbaheve, man alaghga ityesen la ia za hemen shighe u i er ve batisema kera la sha ci u nyi?

¹⁹ Yesu shi pase vegher ugen u tom la kaa ér: ‘Tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.’ (Ivur 20) Se mba tesen mbahev u dondon atindi a Yesu, kua tindi u a kaa ér Aôndo a doo se ishima shi orwanndor a vese kpa nana doo se ishima la, kua u a kaa ér se za gema ior ve hingir mbahenen la kpaa. (Mateu 22:37-39) Ka se tese ve kure kure ve fa u pasen mimi u Bibilo shi paan jighjigh ve u nan u a lu taver seer a seer la iyol. Ka vea kuman u pasen kwagh yô, se er tom a ve imôngo, se tese ve sha mkaan man sha ikyav, er vea er tom ne ve mtsera una due ker yô. Mba tesen mbahenen mba hev hanma kwagh mba been cii ve i eren ve batisema ga. Alaghga a gba u a seer tesen mba i sember eren ve batisema la sha er vea fatyô u tagher a mbamtaver mba ve lu ken u dondon Kristu la yô.—Luka 9:23, 24.

20, 21. (a) Se mba a ityôkyaa i cian kwagh shighe u se lu eren tom u Yesu a ne se la ga sha ci u nyi? (b) Hegen ka shighe u gban uwer ga sha ci u nyi, man doo u se kange ishima u eren nyi?

²⁰ Mkaanem ma masetyô ma Yesu ôr shighe u lu nan mbahenen nav tom la ka ma taver se ishima kpen kpen. A kaa ér: “Nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.” (Mateu 28:20) Yesu fa er tom ne u lu u kiriki ga yô. Shi a fa er ashighe agen mbaahendanev vea mough num a mba ve lu eren tom ne yô. (Luka 21:12) Nahan kpa, ityôkyaa ngi i cian ga. Orhemen wase kende se ér se er tom ne a iwasen shio shin se tseegh ga. Ka kwagh u kundunyol kpishi u fan er Un u i we un “Tahav mbu Sha man mbu sha won cii” sha ikyev la, a lu a vese sha u suen se sha er se kure tom ne nahan ga he?

²¹ Yesu na mbahenen nav ibumun ér una lu a ve ken tom u pasen kwagh la ken uderimbaanyomov mba vea dondo la “zan zan mkurtar je.” Gba keng u se za hemen u eren tom u Yesu na se ne zan zan mkur una kar van. Hegen ka shighe u gban uwer ne ga. Se mba eren tom u sunda u ken jijingi, u ú ngee kpishi la zan a mi ave hegen! Mba kohol ior kpishi mba ve lu lumun loho u dedoo yô. Er se lu mbadondon Kristu yô, de se kange nen ishima ser se kure tom u vesen u Yesu a ne se ne. Se kange nen ishima u nan shighe wase man tahav asev kua akaa a se lu a mi la sha u dondon tindi u Yesu wa ér: “Za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen” la.