Ka Ityôkyaa I Nyi I Ne Ve Ú Lu A Ishimaveren I̱ Va Lun Ken Paradiso?

“M fa or u ken Kristu, . . . i feese or la i za a nan ken Paradiso.”—2 Mbakorinte 12:2–4.

 1. Ka uityendezwa mba i er ken Bibilo mba nyi ve sagher ior kpishi iyolo?

PARADISO. Ú umbur er yange ú hii ungwan kwagh u ityendezwa i̱ Aôndo a er sha kwagh u tar u paradiso la ve lu ú ken ishima la kpa? Alaghga ú umbur kwagh u yange ú hen wer ‘á bugh mbaapirashe ashe, shi á bugh mbakondonato ato, shi mngerem maa due shin inya ken taaikyôngo’ a doo kenger la. Gema kwaghôron u profeti u a kaa ér gbaseela una teman vea waniyôngo imôngo, anyam kpaa una yaven a wanivo imôngo la di ye? Shi yange ú ôr ken Bibilo er a va nder mba doon we ishima shin ku, vea hide a lu uma ken Paradiso nahan sagher we iyol ga he?—Yesaia 11:6; 35:5, 6; Yohane 5:28, 29.

 2, 3. (a) Er nan ve a fatyô u kaan ér ishimaverenkeghen i ú har sha Bibilo la ka i gbilinigh ga? (b) Ka akaa agen a nyi a ne ve ú seer nyôôso ishimaverenkeghen you we?

² Ishimaverenkeghen you la ka i gbilinigh ga. Ityôkyaa ngi i i ne ve ú ne uityendezwa mba i er ken Bibilo sha kwagh u Paradiso la jighjigh yô. U tesen ikyav yô, ú na mkaanem ma Yesu ôr a iferor u i mande un imôngo a na la jighjigh, yange kaa a na ér: “Ú lu a Mo imôngo ken Paradiso.” (Luka 23:43) Shi ú na ityendezwa ingin kpa jighjigh, i̱ kaa ér: “Se mba keghen Usha mba hev je man tar u he u perapera una tema ker yô, sha ityendezwa Na la.” Shi ityendezwa i Aôndo a er wener una va ese se mliam sha ashe kera cii; ku ua kera lu ga; shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga la kpaa ú na i jighjigh. Uityendezwa mban tese ér Paradiso shi una va lu shin tar ne er yange vande lun nahan!—2 Peteru 3:13; Mpase 21:4.

³ Kpa, shi kwagh ugen u a seer nyôôso ishimaverenkeghen i Paradiso ne yô, ka kwagh u Mbakristu sha tar cii ve lu ker hegen ne. Kwagh shon kanyi? Aôndo sôr paradiso u ken jijingi doo doo ver ior nav ker. Alaghga ishember i̱ “paradiso u ken jijingi” la, ia due se ken ato tsumee, shin ia taver se u kaven, kpa í tsengaôron kwagh u imba paradiso la, man ngu jim je.

Mpase u sha Mnenge u Paradiso

 4. Ka mpase u sha mnenge u nyi i er ken 2 Mbakorinte 12:2–4, man a shi nan kpa ka an nan nenge a Paradiso shono?

⁴ Apostoli Paulu nger kwagh u Paradiso u ken jijingi wener: ‘M fa or u ken Kristu, . . . i feese nan i za a nan sha Sha u sha utar la—shin lu ken iyol, shin lu ken iyol gaou, m fa ga, ka Aôndo A fe ye.—M fa i feese or la i za a nan ken Paradiso, —shin lu ken iyol shin lu ken iyol ga kpaa m fa ga, ka Aôndo A fe ye— nan za ungwa akaaôron a a lu a ôron ga yô, i lumun er or a̱ ôr a ga.’ (2 Mbakorinte 12:2–4) Mkaanem man dondo sha avur a a er kwagh sha mpalegh u Paulu palegh tom na u apostoli iyol la. Heela tseegh ga, Bibilo ôr se orgen u í feese nan í ze a nan sha, Sha u sha utar la ga saa Paulu tseegh, shi ka un kpaa á er se mpase u sha mnenge ne ye. Nahan ikyav tese ér lu Paulu nenge a mpase u sha mnenge ne ye. Zum u Yehova tese Paulu mpase u sha mnenge u kpilighyol ne yô, lu “paradiso” u nyi i feese un i za a na keregh?—2 Mbakorinte 11:5, 23–31.

 5. Sha u sha utar u Paulu nenge a mi la lu nyi ga, man lu “paradiso” u nyi nenge a mini?

⁵ “Sha u sha utar” u i er ken 2 Mbakorinte 12:2–4 la ka iamegh ga, shin ka ajiir a a lu sha er tar wase nahan, a mbatimen sha akaa a sha kwavaôndo ve senge ér nga sha la kpaa ga. Ashighe kpishi Bibilo ka i tôô namba u sha utar la i̱ tese kwagh u a lu u hange hange man a lu u vesen shin a lu a tahav yô. (Orpasenkwagh 4:12; Yesaia 6:3; Mateu 26:34, 75; Mpase 4:8) Nahan kwagh u Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la lu icighankwagh shin kwagh u civirigh. Lu kwagh u ken jijingi.

 6. Kanyi yange i̱ er sha ashighe a tsuaa la i̱ i̱ te se iwanger sha kwagh u Paulu nenge a mi laa?

⁶ Akaaôron a profeti a Bibilo a sha ashighe a tsuaa la ta se iwanger sha kwagh ne. Zum u ior mba Aôndo mba ngise mbara hemba un ato yô, Aôndo wa ishima ér una de Mbababilon ve va ta num sha Yuda man Yerusalem. Tsegh ku ôron ku Bibilo tese ér yange i va tim Yuda man Yerusalem ken inyom i 607 C.S.W. la. Kwaghôron u profeti kaa ér tar la ua hingir ice anyom 70; cii ve Aôndo una na Mbayuda mba ve gem asema la ian ér ve hide ve va tim imaagh ki mcivir u mimi ken tar ve ye. Mbayuda yange ve hii u hiden ken tar ve ken inyom i 537 C.S.W. la. (Duteronomi 28:15, 62–68; 2 Utor 21:10–15; 24:12–16; 25:1–4; Yeremia 29:10–14) Tar ve di lu nena? Ken anyom 70 la tar ve hingir taaikyôngo, ape ugbaseela yaven her yô. (Yeremia 4:26; 10:22) Nahan kpa, Yehova tôndozwa ér una: “Sur Shion ishima, A sur atse a agar a na cii ishima, A gema deserti na hingir er ka Eden nahan, taaikôngo na kpaa er ka sule [shin paradiso, mgem u Septuajinta] u TER yô; á zua a msaanyol kua iember her, ishughun kua imo i icam kpaa.”—Yesaia 51:3.

 7. Lu u nyi ia er zum u anyom 70 a tar la hingir ice la aa bee yôô?

⁷ Anyom 70 nga been yô, ityendezwa i̱ í er ken Yesaia la maa kure. Aôndo yange ver ve doo doo nahan hanma kwagh hide lu zan hemen vough vough. Nenge ase ken ishima you er tar ua lu zum u: “Taaikôngo man ikpoghonya vea lu sar sar, deserti una ember, una mondo er ishohough nahan, una mondo mgbesee, man una ember, una ember a icam zwa; . . . . Tsô orkeer nana gba tsuwen er ashim nahan, man nombor u orkondoniker kpaa ua wa icam; gadia mngerem maa due shin inya ken taaikôngo kua uikuwanmbamngerev kpaa ken deserti. Waarawa u hian war war ua hingir ityungumnger, man inya i imura i ker i la ia hingir amboramnger; hen ajiir a ugbaseela, ape ve yaven yô, toho ua lu man ikenaika kua ilyôgh kpaa” yô.—Yesaia 35:1–7.

Ior Mba í Hide a Ve shi Vé Gema Anza Ve La

 8. Er nan ve se fe ser ka ior Yesaia 35 a er kwagh ve?

⁸ Nenge imba mgem ne shawono! Tar u ú hingir ice la va hingir paradiso. Akaaôron a profeti aa kur vough ne, man agen kpaa tese ér ior vea va gema anza ve di er tar ú í tim ú la va hingir u he, u doon iyiav tsung nahan. Er nan ve se fatyô u ôron kwagh nahana? Zum u Yesaia lu ôron kwaghôron u profeti ne yô, lu ôron kwagh u “mba TER A paa ve” mba vea hide ken tar ve a “iember i tsôron” shi vea zua a “msaanyol kua iember” la. (Yesaia 35:10) Kwagh u Yesaia ôr la lu u una kure sha inya i kpôô kpôô la ga, kpa una kure sha ior. Heela tseegh ga, ajiir agen kpaa Yesaia tsengaôron kwagh u mhidi u Mbayuda ken Shion, á kaa wener: “Á yila ve er, ikon i ouki i perapera, ka mmôôr u TER. . . . Gadia er inya ka i due a akaa a menden a i [nahan] kape Ter AÔNDO Una na perapera man iwuese vea due sha ishigh ki akuraior cii la.” Yesaia shi ôr kwagh u ior mba Aôndo ér: “TER kpaa Una hemen we gbenda gbem zan zan je, . . . Una taver akuhe ou; nahan wea hingir er ka sule u i ur u mngerem yô.” (Yesaia 58:11; 61:3, 11; Yeremia 31:10–12) Di er inya i kpôô kpôô la man imendenev mbia hingir akaa a he nahan, kape Mbayuda mba í hide a ve la kpaa lu u̱ vea de aeren a ve a tse la vea hide vea haa a he iyol je la.

 9. Ka “paradiso” u nyi Paulu nenge a mini, man kwagh u paradiso ne hii u kuren hanma shighe?

⁹ Mhidi u Mbayuda ken tar ve la ka ikyav i wasen se u kaven kwagh u Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la. Mpase ne gba zua sha tiônnongo u Kristu u Paulu kaa ér ka “sule u Aôndo” ú ua ume atam la. (1 Mbakorinte 3:9) Lu hanma shighe gba u mpase u sha mnenge la una kure? Paulu yila kwagh u nenge a mi la ér ‘mpase,’ inja na yô ka kwagh u una va er ken hemen yô. Yange fa wener una va kera lu uma ga yô ior kpishi mba vendan mimi vea due. (2 Mbakorinte 12:1; Aerenakaa 20:29, 30; 2 Mbatesalonika 2:3, 7) Ior mba vendan mimi mban yange ve due kpishi je lu inja er ve hemba Mbakristu nahan, nahan lu u a fatyô u karen Mbakristu mba mimi sha sule u dedoo ga. Nahan kpa shighe lu van u a va hide a kende a mcivir u mimi sha yô. Shighe ne lu shighe u ior mba Aôndo vea hide a tile dông sha er “mbaperapera vea engem er ka iyange nahan sha tartor u Ter ve” yô. (Mateu 13:24–30, 36–43) Kwagh ne yange er nahan vough shighe u i ver Tartor u Aôndo sha, anyom kar kpuaa la. Hii shighe u i ver tartor u Aôndo sha la je, ikyav tese wang ér ior mba Aôndo mba ember paradiso u ken jijingi, lu kwagh u Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la je la.

10, 11. Er se Mbashiada mba Yehova se yen nahan kpa, se fatyô u kaan ser se mba ken paradiso u ken jijingi nena?

¹⁰ Se fa, se cii se yina, nahan ka se kwagh u he u fan ser ashighe agen anzughul aa fatyô u lun hen atô u anmgbianev, er shighe u Paulu la kpa anzughul lu hen atô u Mbakristu nahan ga. (1 Mbakorinte 1:10–13; Mbafilipi 4:2, 3; 2 Mbatesalonika 3:6–14) Nahan kpa hide hen sha kwagh u paradiso u se lu ember hegen ne. Aluer ú tôô mlu wase u hegen ne ú kar sha uma wase u ngise se eren ve se lu inja er se mba uange la yô, ú nenge wer i bee se angev ken jijingi. Shi tôô mlu u se lu iden ken jijingi hegen ne kar sha mlu u ngise se lu ijen ken jijingi la. Aôndo lumun a ior nav, shi ngu veren ve doo doo, nahan kera mba yan ican inja er mba ken tar u ikpoghonya i ken jijingi ga. (Yesaia 35:1, 7) Se kera mba ken ime i ken jijingi la ga, kpa se mba nengen a iwanger i i pase se i toho shi í tese ér Aôndo lumun a vese yô. Ior kpishi mba ngise ve ungwa akaaôron a profeti a Bibilo i er la ga, shi ve kav a kpaa ga, ve lu inja er mbaakondoato la ve hingir u ungwan akaaôron a Ruamabera shi kaven a hegen. (Yesaia 35:5) U tesen ikyav yô, Mbashiada mba Yehova umiliôn imôngo tar sha won cii ve time sha hanma ivur i akaaôron a profeti a ken takerada u Daniel la ve bee. Shi ve time sha hanma ityough ki takerada u Bibilo u Yesaia la vindi vindi. Kwaghyan u kundunyol u ken jijingi u se lu yan ne tese ér se mba ken paradiso u ken jijingi la ga he?

¹¹ Shi hen ase sha kwagh u ior mba ve dugh sha ajiir kposo kposo, mba mimi a doo ve ishima, ve nenge tsung ve hen Mkaanem ma Aôndo shi ve er sha akaa a ve hen la nahan ve gem anza ve la. Sha kpôô yô, ve nôngo kpoghuloo ve de aeren a ngise ve eren a sha inja i inyamtoho la. Alaghga we kpa ú de aeren a bo a ngise ú eren la, nahan kwagh ne wase ú kpishi, kape anmgbianev ou mba nomso man mba kasev mba ken jijingi kpaa ve gem anza ve, ve lu zuan a mbamtsera je la. (Mbakolose 3:8–14) Aluer ú ngu zan mbamkombo mba tiônnongo a Mbashiada mba Yehova imôngo yô, ú ngu a ior mba ve hembe lun ken bem shi i hembe saan ve iyol cii yô. Sha kpôô yô, mba a lu vough ve ga, kpa mbá eren aeren a sha inja i ubegha mba vihin tu shin inyamkyume la ga. (Yesaia 35:9) Nahan mzough u ken jijingi u kundu kundu man u ken bem u se lu ember ne tese ér nyi? Kwagh ne tese wang ér se mba ken mlu u kundu kundu u ken jijingi u se fatyô u yilan ser ka paradiso u ken jijingi yô. Paradiso u ken jijingi ne ka ikyav i tesen tar u paradiso, u se va lu ker aluer se za hemen u civir Aôndo sha mimi yô.

12, 13. Gba u se er nyi ve se lu ken paradiso wase u ken jijingi ne heregh?

¹² Kwagh ugen kpa ngu u i gbe u se ver ishima sha mi yô. Aôndo yange kaa a Mbaiserael ér: “Waan nen atindi a m we ne nyian ne iko cii, sha er ne̱ taver man né nyôr né ngohol tar u ne lu zan her, sha u né za ngohol u la.” (Duteronomi 11:8) I tér kwagh u tar shon ken Levitiku 20:22, 24 kpaa, ér: “Waan nen akaawan a Am cii kua akaaôron Am a jirigh iko, eren nen sha a kpaa, sha er tar u M lu van a ven ker Mer, tema nen ker la, ua suwa ne kera ga yô. Kpa ne yô, M kaa ne Mer, ka ne né ya dyako u tar ve ye, Mo Me na ne u, u̱ hingir kwagh wen jim, ka tar u atumbabua a dumbur ken u kua iyough kpaa.”. Yange gba u Mbaiserael vea eren aeren a dedoo sha ishigh ki Yehova Aôndo ve vea ya dyako u Tar u Ityendezwa la ye. Kpa er Mbaiserael va hemba Aôndo ato yô, á na Babilon ian va hemba ve ityav nahan ve zenda ve ken tar ve kera.

¹³ Alaghga akaa nga kpishi aa a ne ve paradiso wase u ken jijingi ne a doo se ishima yô. Mlu u kundu kundu u paradiso ne doo, shi a kundu iyol kpaa. Se mba ken bem a Mbakristu mba ve gem anza ve a sha inja i inyamtoho la. Hegen ne, mba nenge u eren erdoo a mbagenev shi wasen ve kpaa. Kpa ka erdoo tseegh se eren a anmgbianev mban ve se za hemen u lun ken paradiso wase u ken jijingi ne ga. Gba u se kôr ikyar i dedoo vea Yehova shi se eren ishima na kpaa. (Mika 6:8) Se va ken paradiso u ken jijingi ne a ishima yase, kpa aluer se ver ishima sha mlu wase u dedoo vea Aôndo la ga yô, se kuwa se kar ihyongo shin a zenda se ken paradiso ne kera.

14. Kanyi ia wase se ve se lu ken paradiso u ken jijingi ne heregh?

¹⁴ Kwagh u vesen u una wase se ve se lu ken paradiso ne yô, gba u se eren sha akaa a Mkaanem ma Aôndo ma we se la sha er se tile dông yô. Ungwa kwaghôron u sha ikyav u i er ken Pasalmi 1:1–3 ne, ér: “I saan or u nan zenden sha mhen u mbaaferev ga la iyol, . . . atindi a TER ka kwagh u gban nan ishima, shi ka atindi a Na nan zeren henen a ken ishima tugh kua tetan kpaa ye. Nan ngu er kon u i môôr hen ukungômbamngerev, u u um sha shighe u u yô, ika i u kpaa ngi usu ga; hanma kwagh u nan eren kpaa, nana kure un vough.” Kwagh ugen yô, ityakerada i i har sha Bibilo i wanakiriki u jighjigh man u fankwagh a lu gberen la kpaa ngi ne se kwaghyan u ken jijingi ken paradiso u ken jijingi ne.—Mateu 24:45–47.

Nyôôso Mnenge u Ú Nengen Paradiso La

15. Er nan ve Mose kera kuma u hemen Mbaiserael nyôron a ve ken Tar u Ityendezwa la ga, kpa lu nyi gema nenge a mini?

¹⁵ Time ase sha ikyav igen i tesen mlu u Paradiso. Mbaiserael yange ve zende ken taaikyôngo zan zan ka kom anyom 40 yô, Mose hemen ve za a ve hen Kpuunkpuun u Moabi, vegher u sha ityoughkitaregh ki Ifi u Yordan la. Er Mose vande peren tindi u Yehova yô, á kaa a na ér una kera fatyô u hemen Mbaiserael peren yande Yordan ga. (Numeri 20:7–12; 27:12, 13) Tsô, Mose zamber a Aôndo, kaa ér: “Shi de, m̱ nenge tar u dedoo u yande Yordan la.” Aluer ka u Mose una nyôr ken tar la ga je kpa, er á unde sha ityough ki Uwo u Pisega la man a ta ashe a nenge a avegher kposo kposo a tar la je, una kav er ú lu “tar u dedoo” yô. We ú hen wer tar la yange ú lu nena jimi?—Duteronomi 3:25–27.

16, 17. (a) Tar u Ityendezwa u sha ashighe a tsuaa la kaha kposo a ú sha ayange ne nena? (b) Er nan ve se fatyô u kuren ikyaa ser Tar u Ityendezwa la lu er paradiso nahana?

¹⁶ Aluer ú gbidye kwar ú nenge er tar la ú lu ainge yô, alaghga ú nenge er tar la u um kpugho kpugho, u lu a waarawa kpuun kua awen shi ú tsee iyol tsung yô. Kpa akaa nga á a ne ve, se fatyô u kuren ikyaa ser haregh la cii lu kposo sha ayange a i ngeren Bibilo la yô. Or u timen sha mlu u inyaagh ugen, Ikpurorfantakerada Walter C. Lowdermilk pase ken magazin u í yer ér Scientific American la wener, “í zer nzughul aa tar la je kuma anyom dubu, nahan í vihi ú.” Á shi a za hemen wener: “ ‘Deserti’ u a kar a ngohol ijiir i ngise í lu ndor shough shough la ka tom u orumace, ka u igbetar ga.” Jim je yô, kwagh u or ne a gbe mker ve a zough a mi la tese ér “tar la yange ú hôm gese gese, doo je gande ôron.” Nahan ka uumace ve vihi ijiir i ngise í “hôm gese gese, doo” yum la ye.a

¹⁷ Aluer ú hen sha akaa a ú er ken Bibilo la yô, ú nenge a akaa a a ne ve i lu a inja u kuren ikyaa ér Tar u Ityendezwa la lu er paradiso nahan yô. Umbur ishima i Yehova taver Mbaiserael sha ikyev i Mose la, ér: “Tar u ne lu zan sha u za ngohol u la yô, ka tar u agungu man apev, ngu me mngerem ma ura u Sha u nee yô; ka tar u TER, Aôndo wou, A nengen sha u yô.”—Duteronomi 11:8–12.

18. Kwagh u i er ken Yesaia 35:2 la yange una wase Mbaiserael mba ve lu ken uikyangen la u fan er Tar u Ityendezwa la ua lu nena?

¹⁸ Mdooashe u Tar u Ityendezwa la man mdoo u inya i hen tar la doo iyiav kpishi la na yô, lu kwagh u ú ôron kwagh ú teren ajiir a kiriki a ken tar la tseegh kpa ú nengen a mlu u paradiso ken ishima you. Kwaghôron u profeti u i er ken Yesaia ityough 35 u yange hii kuren zum u Mbaiserael mough ken Babilon hide ken tar ve la pase wang er tar la lu yô. Yesaia kaa ér: “Una mondo mgbesee, man una ember, una ember a icam zwa; á na un icivir i Lebanon kua icivir i hemban i Karmel man Sharon; vea nenge iengem i TER, icivir i hemban cii i Aôndo wase.” (Yesaia 35:2) Ashi nan kpa, kwagh u Yesaia ôr sha kwagh u Lebanon man Karmel kua Sharon la umbur Mbaiserael kwagh u ve vande ungwan ér ajiir la doo kpishi la.

19, 20. (a) Pase er Sharon u tsuaa la lu yô. (b) Ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u taver ishimaverenkeghen i se lu a mi sha Paradiso laa?

¹⁹ Hen ase sha kwagh u Sharon, ijiir i kpuun-kpuun i í dondo a kpemnger ne lu hen atô u agungu a Samaria man Zegemnger u Mediterenia la. (Nenge foto u a lu sha peeji 10 la.) Ijiir ne yange i za iti sha mdooashe u i man mdoo u inya i her la kpaa. Mngerem ma banen hen ijiir ne ga, nahan lu ijiir i injaa i ilev zenden yaan toho, kpa akô gema wa her kua ikyon i ouki vegher u imbusutarimese la. (1 Kroniku 27:29; Icam i Hemban 2:1; Yesaia 65:10) Yesaia 35:2 lu ôron kwagh u mhidi u Mbaiserael vea hide ken tar ve la, shi lu pasen ér tar la ua mondo mgbesee, ua lu er ka paradiso nahan. Shi kwaghôron u profeti ne lu ôron kwagh u paradiso u dedoo u ken jijingi, lu paradiso ne Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la ye. U kuusu kwaghôron ne yô, kwaghôron u profeti ne man akaaôron a profeti agen cii a̱ taver ishimaverenkeghen yase i se lu a mi sha tar u paradiso u una lu sha ci u uumace la.

²⁰ Er se lu ken paradiso wase u ken jijingi ne yô, se seer lun a iwuese sha paradiso ne shi se seer taver ishimaverenkeghen i se lu a mi sha tar u paradiso la kpaa. Se er kwagh ne nena? A lu sha u seer zuan a mkav sha akaa a se ôron ken Bibilo la. Ashighe kpishi, akaaôron a profeti ka a ôr ape ajiir agen a i er kwagh u a ken Bibilo la a lu la jighilii. A sar ú u fan ape ajiir ne yange lu shi fan er ajiir ne a gbe ica a agen la ga he? Se time sha igbenda i ú kar ve ú fa ajiir la shi ú zua a mtsera kpaa ken kwaghhenen u a dondo ne.

[Footnote]

Baver Wer Kpa?

• Ka “paradiso” u nyi apostoli Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge laa?

• Kwagh u Yesaia 35 a er la yange hii ivin sha ashighe a tsuaa la nena, man kwagh shon zua sha kwagh u Paulu nenge a mi ken mpase u sha mnenge la nena?

• Se taver mfe u se lu a mi sha paradiso wase u ken jijingi ne man ishimaverenkeghen i se lu a mi sha tar u paradiso la nena?

[Picture on page 10]

Kpuunkpuun u Sharon lu ijiir i doon iyiav ken Tar u Ityendezwa la

[Credit Line]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Picture on page 12]

Mose yange fa ér ‘tar la doo’