Se Mbá Mbà Ve Kom U Lun Mbatesen Mkaanem Ma Aôndo yô
‘Ka Aôndo a gem se se kom u lun mbatomov ye.’—2 MBAKORINTE 3:5, 6.
1, 2. Ka uiniôngon mba nyiiv ashighe agen ior ka ve nôngo ér vea pase kwaghaôndo, kpa er nan ve ka vea nôngo je kpa ve kôr cio ga?
ALUER i na ú tom u ú fetyô u eren ú ga nahan a lu ú nena? Nenge ase yôô: I tar ú ityougholov mbi kwagh a gbe ú a mi la sha ishi. Ikyav mbi tomov kpa ban ga. Nahan kpa an-meen tsô kpa ú ngu a mi sha kwagh u tom u i gbe u ú er la ga. U hemban gban kera je yô, gba u a er tom la torough torough. Ior haa ashe sha awe mba keghen we. Kwagh ne lan di ishima tsôô!
2 Imba kwagh i taver ngira la ka kwagh u ken mhen ga. U tesen ikyav yô, alaghga côôci igen ken Mbakristu Mbaaiev kohol iyol i duen kwaghpasen sha ihinda ihinda. Iniôngon ve la ka i̱ cir inya, i̱ sough kule kule zan zan usati vea karen shin iwer ia karen yô maa kwagh ti a kpe a kpe kuaa. Sha ci u nyi? Mbakristu Mbaaiev wase ior vev sha u ve̱ kuma sha tom ne ga. Mbahemenev vev je kpa ve yina sha tom u pasen kwagh ne, shin er ve hen imakeranta i taregh man í kwaghaôndo anyom a ngee nahan kpaa. Ka sha ityôkyaa i nyi se er kwagh nahana?
3. Ka ishemberti i nyi i yar tom a mi acin atar ken 2 Mbakorinte 3:5, 6, man inja i i̱ ér nyi?
3 Mkaanem ma Aôndo pase kwagh u a ne or kom u lun orpasen loho u dedoo u Mbakristu yô. Yange i na apostoli Paulu nger ér: “Se ayol a ase se kuma u kaan ser ma kwagh ka u wase ga, kpa mkom wase ka her Aôndo a dugh ye. Ka Un A gem se se kom u lun mbatomov” ye. (2 Mbakorinte 3:5, 6) Ver ishima nenge ishember i í yar tom a mi acin atar heen ne ér—“kom” man “mkom” man “kuma” ne. Inja i asember ne yô ér nyi? Takerada u pasen asemberakaa u i yer ér Vine’s Expository Dictionary of Biblical Words la kaa ér: “Ishember [i ken zwa Grika ne] ka ia ôron kwagh u akaa yô, ikyav na i lu ‘kuma foghula‘ . . . ; ka ia ôron a̱ lu kwagh u ior yô, ikyav na í lu ‘kuma vough’ shin ‘gba vough.’ ” Nahan yô, or u nan “kom” yô, nan kuma nan iv vough u eren tom u i ne nan la. Een, mbatomov mba loho u dedoo mba mimi mbara ve kuma u eren tom ne. Ve yina ga, ve kuma u pasen kwagh ne.
4. (a) Ikyav i Paulu la i tese ér u or kuman sha tom u Mbakristu la har sha ashagbaior kpuaa tseegh ga nena? (b) Ka igbenda itiar i nyi Yehova a ne se kom u lun mbatomovo?
4 Kpa mkom ne due ka hana? Ka sha fa gege u oroo? Ka sha mfe u or fan tsula laa? Ka sha u zan makeranta u zan gwa tsung-nu? Ikyav tese ér apostoli Paulu yange lu a akaa la cii. (Aerenakaa 22:3; Mbafilipi 3:4, 5) Nahan cii kpa, yange kav a iyol hiden ijime ér mkom u un kom u lun ortom la ka sha mfe u henen imakeranta i vesen ga, kpa ka hen Yehova Aôndo. Amba a mkom la nga sha ci u akpamaior kpuaa tseegh lee? Paulu yange nger tiônnongo u Mbakorinte la kwagh sha kwagh u “se kom u lun mbatomov” la. (Ka se se nger i yier ye.) Sha kpôô yô, kwagh la tese se ér Yehova ver ishima sha er mbacivir un cii vea yina ga, vea kuma u eren tom u un ne ve u eren la yô. Yehova ne Mbakristu mba mimi mba kom ainge nena? De se time sha igbenda itiar i a eren kwagh ne yô: (1) Mkaanem nam, (2) icighan jijingi na, man (3) nongo na u shin tar ne.
Gbenda u Mkaanem ma Yehova Ma Ne Se Kom La
5, 6. Icighanruamabera ngi a nyi utaha sha Mbakristu mba mimi?
5 Hiihii yô, Mkaanem ma Aôndo ma wasen se se mba kom u lun mbatomov nena? Paulu nger ér: “Gadia icighanruamabera cii ka Aôndo A ne i nger ye. Ngu a inja sha ityesen man sha mkôôm man sha myange man sha myese u ken perapera kpaa, sha u or u Aôndo nana̱ kuma nana̱ lu a agoyol sha ci u hanma tom u dedoo.” (2 Timoteu 3:16, 17) Nahan Icighanruamabera ia fatyô u nan se se ‘kuma se lu a agoyol’ sha u eren “tom u dedoo” u tesen ior Mkaanem ma Aôndo la. Kpa mba ve ze ken ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev la di ye? Ve kpa mba a Bibilo. A hii nan ve takerada ua wase ior mbagen vea kuma u lun mbatomov kpa shi takerada shon môm môm ua kera wase mbagenev ga? Mlumun har ka sha mnenge u se lu a mi sha kwagh u Bibilo la.
6 Loho u Bibilo “ka kwaghôron u Aôndo man kape i lu kpaa je” la, kpa kwagh ka a er i vihi yô, ior kpishi mba ve ze ken ucôôci ve lumun ma nahan ga. (1 Mbatesalonika 2:13) Ieren i Mbakristu Mbaaiev sha gbaa ne i̱ gba kera je kunya kôr. Er mbahemenev mbaaduav ka ve shi henen makeranta u tesen kwaghaôndo zan zan ve za bee nahan, ka ve kuma u lun mbatesen Mkaanem ma Aôndo he? Mayange ga. Mbagenev mba henen amba a imakeranta la ka ve na Bibilo jighjigh shighe u ve nyer ú kyagh la, kpa vea za been yô, ve gema ve lu mba dughun Bibilo asôngo! Hii hen shighe la je, u̱ ma ve pasen Mkaanem ma Aôndo—ma mbagenev kpishi ve kera ne ma jighjigh ga la yô—ve de ve goom aa tom ve la ve yem a mi sha igbenda igenegh, ve gba wan ave sha anyiman a patii, samber a ivangeli i sôron tar la, shin kehen a kwaghfan u ior ken loho ve la. (2 Timoteu 4:3) Kpa Mbakristu mba mimi mba kposo, mba dondon ikyav i Yesu Kristu la.
7, 8. Ieren i Yesu lu a mi sha Mkaanem ma Aôndo la yange i̱ kaha kposo a i mbahemenev mbaaduaav mba sha ayange na la nena?
7 Yesu yange na mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange na la ian ér ve̱ kôôm mhen na ga. Yange Yesu una tesen ior kpuaa inja er mbaapostoli nav nahan shin a̱ lu ikyumior kpaa, a ôr kwagh a ter akaangeren a icighanegh la puusu puusu je. (Mateu 13:10-17; 15:1-11) Ieren ne yange i na un lu kposo a mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange na la. Yange ve yange ishamior u gbilin ashe ken akaamyer a Aôndo la. Je yô, tsuaa la ortesen ve la na jighjigh ér avegher agen ken Bibilo nga á yange za shimi gande u lamen sha á vea ior wuee yô, saa di wanyemakeranta u nan u ishima ishima la tseegh—nahan je kpa shi nan ôr kwagh shon ivarvase shi nan cir kwagh sha ityou kpaa. Mbahemenev mba kwaghôndo mban yange tôô m-er u ôron ajiir agen ken Bibilo la lu ve inja er ka kwagh u mbaimev nahan, myer u yilan icighanti la kpa lu sha zwa la môm!
8 Kristu ti yange lu nahan ga. Yange na jighjigh wener, gba u ior cii vea tôv sha “hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô,” ka di ior kpuaa mba i tsough ve tseegh ga. (Ka se se nger i yier ye.) Yange hange Yesu u nan ashagbaaior mfe u tesen Ruamabera la ga. A kaa a mbahenen nav ér: “Kwagh u M kaa ne ken ime, ôr nen ken igbar; man kwagh u ne ongo ken ato ivarivase yô, yôô nen di un sha ityoriyoughough.” (Mateu 4:4; 10:27) Yange sasen a sase Yesu iyol u karen mfe u fan Aôndo la hen ingyeghior i un zough a í la cii.
9. Mbakristu mba mimi mba yaren tom a Bibilo u eren nyi?
9 Mkaanem ma Aôndo ma̱ lu tamen kwagh ken ityesen yase. U tesen ikyav yô, u̱ dughun a dugh avur a Bibilo ôron tseegh zum u se lu nan kwaghôron ken Iyou i Tartor i Mbashiada mba Yehova la yô, kuma ga. Gba u se pase á shi se tese akav shi se pase e̱r a er tom sha avur a Ruamabera shon la kpaa. Ishimaveren yase i̱ lu u dughun loho u ken Bibilo la ken upeeji mba i̱ geman shiishi ú ken asema a mba ve ongo la. (Nehemia 8:8, 12) Shi i̱ yar tom a Bibilo zum u i nenge ér gba hange hange u wan or kwagh shin gba u tsahan nan sha u a kôôm nan yô. Shin er se ior i Yehova se lamen ijô wue wue shi se dugh sha ajiir kposo kposo nahan kpaa, se cii se na takerada u hemban ityakerada cii ne icivir—ka Bibilo je la.
10. Loho u Bibilo u i ne i nger la ua fatyô lun a nyi utaha ken avese?
10 Ka a̱ yar tom a Mkaanem ma Aôndo sha imba igbenda ne yô, ma lu aa tahav. (Mbaheberu 4:12) Ma mgbegha ior u geman sha avegher a hange hange a ken uuma vev, ve gema ve undu igbenda i i zough sha ruamabera ga la, e̱r ijimba i eren man idya man akombo a civir man ihyundugh ki msôrough man iv mbu iin nahan. Ma wase ior kpishi ve er or u tse la iyol kera ve gema ve haa or u he la. (Mbaefese 4:20-24) Een, aluer Bibilo gba se kwagh je hemba mhen u or shin aeren a mbaior shi se yar tom a i̱ sha mimi yô, mimi je ia na se kuma u lun mbatesen Mkaanem ma Aôndo.
Gbenda u Jijingi u Yehova A Ne Se Kom La
11. Er nan ve i yer icighan jijingi u Aôndo ér ka “Orsurunshima” man í lu sha injaa?
11 Sha uhar yô, de se lam sha gbenda u icighan jijingi u Yehova shin tahav mbu tomov nav mbu ne se se kom sha tom vindi vindi la. Mayange se hungur nen e̱r í lu jijingi u Yehova a lu tahav mbu hemban cii la ga. Yehova na Wan na u doon un ishima la ian i yaren tom a tahav mbu kpilighyol mbun sha ci u Mbakristu mba mimi. Ka nahan ve yange Yesu ôr kwagh u icighan jijingi vough ér ka “Orsurunshima” ye. (Yohane 16:7) Yange taver mbadondon un ishima ér ve̱ sôn Yehova a̱ na ve jijingi la, shi a taver ve ishima wener Yehova una na ve jijingi shon mgbeghaa kpaa.—Luka 11:10-13; Yakobu 1:17.
12, 13. (a) Er nan ve i lu hange hange u se sôn icighan jijingi sha u a̱ wase se ken tom kwaghpasena? (b) Mbafarashi yange ve tese ér icighan jijingi ngu eren tom ken ve ga nena?
12 Gba u se eren msen se sônon icighan jijingi hanma iyange, hemban je yô, sha er una wase se ken kwaghpasen yô. Tahav mbu tomov mbura mbua fatyô u benden a vese nena? Mbu eren tom ken mbamhen asev man ken asema ase kpaa, mbu wasen se u geman shi vesen, eren or u tse la kera geman haan orhe iyol. (Mbakolose 3:9, 10) Mbua fatyô u wasen se u lun a anza a dedoo a Kristu la. Se kpishi se fatyô u ôron Mbagalatia 5:22, 23 ken ityou. Avur la ter atam a jijingi u Aôndo la. Ki i hii teren yô, ka dooshima. Dooshima ka kwagh u hange hange ken tom wase u pasen kwagh ne. Sha ci u nyi?
13 Dooshima ka kwagh u a hemban mgbeghan or je la. Mdoo u Yehova man orwanndor a vese ve doo se ishima la ne se u karen loho u dedoo ne hen mbagenev. (Marku 12:28-31) Dugh imba dooshima la kera yô, se fatyô u kuman u lun mbatesen Mkaanem ma Aôndo ga. Ver ishima nenge mkposo u a lu hen atô u Yesu man Mbafarishi la. Mateu 9:36 ôr kwagh u Yesu ér: “Er A nenge a ikpelaior yô, mhôônom kôr Un a ve tsung, sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” Mbafarishi mbara yange ve nengen ior mba ve gbe kwagh ga mbara nena? Yange ve kaa ér: “Ikpelaior i i fe atindi ga ne ngi a ifan iyol.” (Yohane 7:49, ka se se nger i yier ye.) Yange ior doo Mbafarishi mbara ishima ga kpa lu u lahan ve shi heen ve tseegh. Jijingi u Yehova yange lu eren tom ken ave ga je ka ashe tugh ga.
14. Dooshima u Yesu yange lu a mi ken tom kwaghpasen la una mngbegha se nena?
14 Mhôônom yange ma kôr Yesu a ior. Yange kav ican i yan ve la. Yange fa je wener i er a ve dang shi i tumbur a ve shi i sambe ve er iyôngo i lun a orkuran ga nahan. Yohane 2:25 kaa a vese ér yange Yesu “fa kwagh u a lu ken or yô.” Er Yesu lu Or u Fan Tom, u̱ eren tom vea Yehova yô, hanma shighe cii yange a fa mlu u or u̱ sha gbaaôndo la je i cier iyol. (Anzaakaa 8:30, 31) Mkav la yange na dooshima na seer zan shimi. Imba dooshima la i̱ lu tahav mbu mgbeghan se hanma shighe u eren tom u pasenkwagh! Aluer se nenge ser se fatyô u nyôôso iyol sha gbaa ne yô, de se er nen msen se sôn i̱ na se icighan jijingi u Yehova shi se er tom sha mbamsen asev mbara kpaa. Yehova una ungwa msen wase la. Una tindi tahav mbu i yangen mbu ga ne mbua va wase se u lun er Kristu u yange kuma vough u eren tom u pasen loho u dedoo la nahan.
15. Mkaanem ma i nger ken Yesaia 61:1-3 la ma kuma sha Yesu shi ma gema ma pon a pon mbangeren man Mbafarishi nena?
15 Ka hanma ijiir yange mkom u Yesu due? Yesu lu kaa ér, “Jijingi u Ter ngu sha a Mo.” (Luka 4:17-21) Een, yange lu Yehova tsegha Yesu sha ikyev i icighan jijingi ye. Yange Yesu soo u zuan a mkom ugenegh seer ga. Yange i tsegha mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange na la sha icighan jijingi kpa? Ei. Kuman tsô kpa yange ve kuma u ivin kwaghôron u profeti u Yesaia 61:1-3 u yange Yesu ôr zever zever shi kar sha iyol na la ga. Wea lumun yô, ôr avur la shi nenge iyol you er mbangeren man Mbafarashi mbaimangerev mbara yange ve kuma u tesen ior tsema tsema ga yô. Yange ve lu a loho u dedoo u yôôn hen mbaatsanev ga. Man yange ma hii nan je ve ma ve yôô ér i̱ pase mbakwarev i̱ tuhwa shi i̱ bugh mbaapirashe ashe? Gadia a gema ken jijingi kpa, ve ayol a ve kpa ve lu mbaapirashe shi aeren a ior kôr ve ikpan! Er se lu er amba a ior la ga nahan, se kuma u tesen ior ga he?
16. Ka vangertiôr u nyi ior mba Yehova vea lu a mi nyian sha mkom u̱ ve kom u lun mbatomov laa?
16 Sha mimi yô, se hen imakeranta i vesen i Mbakristu Mbaaiev la ga. I tôô se tom u tesen imba i mba been makeranta u mbakwaghaôndo la ga. Sha nahan yô maa se yina shinii? Ei! Ka Yehova Aôndo a ver se sha tom ye. (Yesaia 43:10-12) Aluer se sôn jijingi na shi se er akaa a zuan sha jijingi shon yô, se hemba lun a mkom u vesen cii. Kpa sha mimi yô, se mba ken isholibo nahan se yina sha ikyav i Ortesen u Tamen, Yesu Kristu yange tese la. Nahan cii kpa, se mba a ishughun sha e̱r Yehova a yaren tom a jijingi na á ne se se kom shi se we ago iyol u lun mbatesen Mkaanem nam nahan gaa?
Gbenda u Nongo u Yehova Ú Ne Se Kom La
17-19. Mbamkombo mba utaan mba nongo u Yehova ú ser ú ver ken sati la mba wasen se u kuman u lun mbatomov nena?
17 Kwagh u masetyô yô, de se time sha gbenda u sha utar u Yehova a ne se kom u lun mbatesen Mkaanem nam yô—ka tiônnongo na shin nongo na u shin tar ne u u tsaase se u lun mbatomov la. Sha nena yô? Hen ase sha agbaa a kwaghhenen a se zou a mi la! Ken sati môm ka se za mbamkombo utaan mba Mbakristu. (Mbaheberu 10:24, 25) Se mba kohol ken an-iniongov mba kiriki sha u zuan mkombo u Takerada u Henen hen Tiônnongo la, se mba timen ken Bibilo tsung sha ikyev i ma takerada u nongo u Yehova u ne la. Aluer se mba wan zwa ken mbamkombo yô, se lu henen kwagh hen mbagenev shi taver ayol a ase asema kpaa. Shi or u a hemen takerada u i tsough la veren ishima sha a vese shi ne se kwaghwan asange asange. Se mba ye kwaghyan u dedoo u ken jijingi kpishi ken Mkombo u ken Igbar la man Iyoukura i Henen kpaa.
18 Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo u se nyer ne ngú we se kwagh e̱r se kar ve se tese mbagenev yô. Ka sea nguren kohol iyol i kwaghôron u i ne se la yô, se henen e̱r se yar tom a Mkaanem ma Aôndo sha agbaa a kwaghhenen wue wue yô. (1 Peteru 3:15) I lu nahan í na ú kwaghôron ér u̱ va ôr sha itinekwagh i ú hen wer ú fa dedoo, kpa ú gbe ashe ker yô, ú mase kaven wer akaa a he agen nga a i lu u ú time sha á yôô? Kwagh la eren kpur kpur je. Kwagh môm kpa tsaase mfe wase u fan ma itinekwagh ka kom sha mtese u tesen itinekwagh shon la ga. Shin ka a̱ lu se sea naan kwaghôron ayol a ase ga je kpa, se hen u lun mbatesen mba dedoo. Ka se nenge a anza a dedoo ken hanma wanyemakeranta cii, nahan shi se hen e̱r se hii ve se dondo amba anzaagh la yô.
19 Shi Mkombo u Henen Tomshiren la kpa i er un ér a̱ na se̱ kuma u lun mbatesen Mkaanem ma Aôndo. Hanma sati cii se mba ongo mkaanem ma i ne man akaa a ôron a ôr man akav a nengen a i eren sha ci u tom wase yô. Ka gbenda u ôron kwagh u han se yar tom a mi? Se er nan ve se bee a mbamtaver mba se tagher a mi ken tom kwaghpasen u ken igbar laa? Ka igbenda i kwaghpasen i nyi i bugh sha ci wase sha er se yar tom a mi se seere? Kanyi ia wase se u lun mbatesen mba hemban fan ityesen zum u se lu hiden u za sôron ior shi henen Bibilo a ve laa? (1 Mbakorinte 9:19-22) Mba timen sha amba a mpin angan nahan shi mba lamen sha mi vighe vighe ken Mkombo u Henen Tomshiren la. Avegher a mkombo agenegh kpishi ka a har sha atineakaa a a dugh ken Tom Wase ú Tartor yô, ka ikyagh ki tomov ki genegh ki nongo u Yehova ú ne se sha u se̱ kuma u eren tom wase u hange hange ne je ne.
20. Se fatyô u zuan a mtsera ken mbamkombo man mbamkohol mgbeghaa nena?
20 Ka sea waan ago shi sea zaan mbamkombo shi sea eren sha kwagh u se hen la ken tom wase u lun mbatesen la yô, se zua a ityesen i vesen i í ne se kom yô. Kpa ka cii la ga. Shi se mba a mbamkombo mba vesen—mbamkohol mbakiriki man mbavesen—mba i ser sha u wasen se sha er se kuma u lun mbatesen Mkaanem ma Aôndo yô. Man sar se u keghen ato zulee shi eren sha kwaghwan ne kpen kpen!—Luka 8:18.
21. Kanyi i tese ikyav ér se mba zuan a zakera ken kwaghhenen wasa, kpa icivir cii i yem hen ana?
21 Ityesen i Yehova a tesen ne í wase kpa? De akaa a a er la a̱ pase zwa u á. Hanma inyom cii, ka i wase ior udubu uderi imôngo sha u ve̱ hen atesen a hiihii a Bibilo la shi ve̱ kôôm uuma vev a̱ zua sha akaa a Aôndo a soo ér ve̱ er la. Ingyegh yasegh ki seer a seer, kpa ka u mô wase môm nana ya gwa sha kwagh ne ga. Gba u se nenge kwagh ne sha mimi, er Yesu lu nenge nahan. Yange ôr ér: “Ma or nana fatyô u gban van her a mo ga, saa Ter u A tindim la, Una urugh nan.” Er mbaapostoli mbatsev mbara yange lu nahan, se kpa se hemba mban mba se fe takerada ga, se lu sha kwarkyaa kpaa ga yô. (Yohane 6:44; Aerenakaa 4:13) Zakera wase har ka sha Yehova, un u a urugh mbaasemaamimi a ve a ve ken mimi la. Apostoli Paulu yange ôr vough nahan wener: “Mo m môôr. Apolo gema ur mngerem, kpa ka Aôndo A ne mvese ye.”—1 Mbakorinte 3:6.
22. Er nan ve i doo u se na sha u iyol i̱ hemba vôron se a vôr sha u wan zwa ken mbamkombo mba Mbakristu ga?
22 Een, Yehova Aôndo wa uwegh ken tom u se eren, se mbà tesen Mkaanem nam ne. Ka ashighe cii á lu̱ se inja er se kuma u lun mbatesen ga. Kpa umbur wer, ka Yehova a urugh ior a ve a ve hen a na man hen Wan na ye. Ka Yehova a ne ve se kom u eren mbahev tom sha ikyev i Mkaanem nam man icighan jijingi na man nongo na u shin tar ne kpaa ye. De se lumun nen ityesen i Yehova ne, shi se yar nen tom sha akaa a dedoo a a ne se kom u lun mbatesen Mkaanem ma Aôndo la kpaa!
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Bibilo i̱ we se ago iyol sha tom u pasenkwagh nena?
• Kanyi tom icighan jijingi a eren sha u nan se kuman u lun mbatomovo?
• Nongo u Yehova u shin tar ne wase ú sha nyi igbenda sha u u̱ kuma u lun orpasen loho u dedoo?
• Er nan ve i doo u se lu a vangertiôr zum u i gbe u se er tom u pasenkwagh laa?
[Picture on page 15]
Er Yesu yange lu or u tesen Mkaanem ma Aôndo yô, tese dooshima na hen ior