Palegh u Eren Akaa a Van a Gesa—Gema Ker Bem

 1. Ieren i gban gesa la ia na mbagenev vea hingir u eren nyi?

NYIAN ne, ior kpishi ka ve tesen ér ve hemba mbagenev, shi kwagh gbe ve sha gbenda u ieren ve la ia bende a mbagenev la kpaa ga. Ikyav i tesen yô, alaghga or u eren kpenga nana soo ér nana hemba zan ikyura a mbagenev, nahan nana er akaa a aa fatyô u bulan mbakasua mbagenev je kpaa yô. Alaghga or u eren anumbe nana vihi or u ken tiim igen iyol sha apera, sha er vea hemba gesa u anumbegh la yô. Alaghga wanye makeranta u nan lu nôngon ér nana za yunivasiti i i ongo a i yô, nana ii ikyaren sha er nana fatyô u nyôron i yô. Er se lu Mbakristu yô, se fa je ser aeren ne ka a dedoo ga; sha ci u a kpa ka “aeren a iyolough.” (Gal. 5:19-21) Nahan cii kpa, alaghga mbacivir Yehova mbagenev vea lu eren akaa a van a gesa ken tiônnongo a mfe ve shio. Nahan doo u se hen sha kwagh ne zulee, sha ci u aluer mbagenev ken tiônnongo mba nengen ér ve hemba mbagenev yô, mzough una lu hen atô u anmgbianev ga.

 2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa a aa na se hii u nengen ser se hemba anmgbianev asev shin gban gesa la. Shi se time sha kwagh u nomso man kasev mbajighjigh mba i er kwagh ve ken Bibilo, mba yange ve palegh ieren i nengen ér ve hemba mbagenev la yô. Nahan kpa se vande timen sha akaa a alaghga aa na ve, se hii u nengen ser se hemba mbagenev la.

 3. Ka mbampin mba nyi i doo u se pine iyol yase?

³ Doo u se nôngon sha ashighe ashighe u fan kwagh u a lu awashima wase u eren kwagh yô. Se fatyô u pinen ayol a ase ser: ‘Ka shighe u m nenge mer, m hemba orgen tseegh ka i saan mo iyol yee? Ka m nôngon kwagh ken tiônnongo kpoghuloo sha er me luun hiihii sha hanma kwagh, shin a bunde kpa me hemba mbageneve? Shin ka m nôngon di kpoghuloo mer, me er kwagh u doon Yehova?’ Er nan ve i doo u se pine iyol yase mbampin mbana? Nenge ase kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma ôr ne.

 4. Gba u se palegh u tôôn iyol yase karen sha mbagenev er i ôr ken Mbagalatia 6:3, 4 nahan sha ci u nyi?

⁴ Bibilo taver se ishima ér, se palegh u tôôn ayol ase karen sha mbagenev. (Ôr Mbagalatia 6:3, 4.) Sha ci u nyi? Sha ci u aluer se mba henen ser, se hemba mbagenev yô se hii u moron iyol. Kpa shi, aluer se mba tôôn ayol a ase karen sha mba ve hembe se yô, alaghga iyol ia kpe se. Aluer se mba henen kwagh nahan yô, a lu mhen u vough ga. (Rom. 12:3) Anmgbian u kwase ugen, u a lu ken tar u Grika i yer un ér Katerinab yô kaa ér: “Yange m tôôn iyol yam m karen sha ior mba ve hembe doon a mo shin ve hembe fan kwaghpasen, shi ve hembe fan u yan ijende a mbagenev yô. Kwagh la na yô, m nengen mer m gba kwagh ga.” Gba u se umbur ser, Yehova yange urugh se ér se va fa un, lu sha ci u se doo or shin se doo kwase shin se fa iliam shin ior kpishi soo se yum ga. Kpa lu sha ci u, se kegh iyol u soon un shi ungwan imo i Wan na.—Yoh. 6:44; 1 Kor. 1:26-31.

 5. Ka nyi u hen ken kwagh u anmgbian u i yer un ér Hyun laa?

⁵ Mpin ugen u se fatyô u pinen iyol yase yô ka un ne: ‘Anmgbianev mba nengen mo ér m ngu or u keren bem shin m ngu or u hanma shighe yô, ka m vaan a ayôôso?’ Nenge ase kwagh u yange er anmgbian ugen u yer un ér Hyun, u a lu ken tar u South Korea ne. Yange a nengen mba ve lu a ityom ken tiônnongo ér, ka ve henen ér ve hemba mbagenev. A kaa ér: “Yange m puu anmgbianev mban dedoo shi ashighe kpishi m lumun a kwagh u ve ôr ga.” Nahan lu nyi i due ken ieren na nee? A kaa ér: “Ieren yam ne yange i va a mpav ken tiônnongo.” Kpa azende a Hyun agen wase un u nengen a zayol na ne. Nahan Hyun sôr inja, hegen ne hemba ngun ortamen u injaa. Aluer se mba nengen a ieren i gban gesa la ken a vese kera ka i van a bem la ga yô, gba u se er kwagh sha kwagh la fele.

 6. Mbagalatia 5:26 tese ér, ka aeren a doon ga a nyi ka a na or hingir u nengen ér nan hemba mbageneve?

⁶ Ôr Mbagalatia 5:26. Ka aeren a doon ga a nyi nahan ka a na or nan hingir u lun a ieren i gban gesa laa? Ieren i môm yô ka u keren icivir. Or u keren icivir ka or u nan we igbongor shi nan we iyol i nan ikyo tseegh yô. Ieren i bo igen yô, ka iyuhwe. Or u nan we iyuhwe ka nan tômon di kwagh u orgen nan lu a mi tseegh ga, kpa ka nan soo ér nana ngohol kwagh shon kpaa. Jighilii yô, or u nan lu gban orgen iyuhwe yô, nan kôr or shon ihyom. Se soo ape palegh aeren la vough er ka se yevese kwaghbo nahan.

 7. Ka ikyav i nyi i tese ér iyolmoron man iyuhwe ka kwagh u bo?

⁷ Se fatyô u tôôn ieren i keren icivir man i gban iyuhwe la karen sha hur u a ye too iyough yô. Aluer i san iyou la doo nan nan kpa hur ya i yô, ia va gba ken masejime. Ka mimi alaghga or a civir Yehova shighe a kar, kpa aluer nan moron iyol shi nan wa iyuhwe yô, nana gba. (Anz. 16:18) Nana de u civir Yehova man kwagh ne a bende a nan kua mbagenev kpaa. Nahan se palegh iyolmoron man iyuhwe nena?

 8. Se er nan ve se palegh ieren i keren icivir laa?

⁸ Se fatyô u hemban ieren i keren icivir la sha u dondon kwaghwan u apostoli Paulu wa Mbafilipi ne. Yange kaa ér: “De eren nen kwagh môm sha u van a ayôôso ga, shin sha u keren icivir i gbilinigh ga, hiden nen a iyol ijime, nengen nen mbagenev ner ve hemba ne.” (Fil. 2:3) Aluer se mba nengen mbagenev ser ve hemba se yô, se palegh u tôôn iyol yase karen sha mba ve lu a mfe shin ve hembe fan u eren akaa a vese la. Kpa a gema a saan se iyol a ve. Aluer mba eren Yehova tom a mfe ve la sha ci u icivir na je yô, a hemba doon cii. Shi aluer anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, mba ve lu a mfe la kpa mba dondon kwaghwan u Paulu la yô, vea hemba nengen a aeren ase a dedoo la. Kwagh la una na yô, bem una lu ken tiônnongo shi se cii se lu ken mzough.

 9. Se er nan ve se palegh ieren i gban mbagenev iyuhwe laa?

⁹ Aluer se fa akaa a se fatyô u eren man a se fatyô u eren ga yô, kwagh la una wase se se palegh u gban ma anmgbian u nomso shin u kwase iyuhwe. Aluer se mba hiden a iyol ijime yô, mayange se tese ser se hemba mbagenev ga. Kpa se nôngo se hen kwagh ken mba ve hembe se la se seer. Ikyav i tesen yô, tôô wer, anmgbian u nomso ugen fa u nan akaaôron a ken igbar tsembelee ken tiônnongo. Se fatyô u pinen nan er ka nan wa iyol sha akaaôron a nan la. Aluer anmgbian u kwase fa iwer yôron tsembelee yô, se fatyô u pinen nan er ka nan yôr la sha er se kpa se seer fan iwer yô. Shi aluer ka taver Orkristu u nan lu gumor u kôron azende a mbagenev yô, nana fatyô u pinen or u nan fe u kôron ijende a ior yô. Aluer se er nahan yô, se palegh u gban mbagenev iyuhwe, se gema se seer mfe wase.

10. Ka zayol u nyi Gidion yange tagher a mini?

¹⁰ Nenge ase kwagh u yange za hemen hen atô u Gidion u lu ken ipyaven i Manase, man ior mba ken kwe u Eferaim la. Yehova yange wase Gidion man ior nav 300 ve za hemba ityav, man lu kwagh u ma na ma ve hingir u kenden a iyol sha yô. Nahan ior mba Eferaim za kohol Gidion lu u wuese un ga, kpa lu u zôhôn a na. Yange ishima vihi ve sha ci u Gidion lôhô ve ér ve va kohol un vea za nôngo ityav a mbaihyomov mba Aôndo ga yum. Kwagh u hemba gban ve ishima yô, lu u ior ve naan ipyaven ve icivir. Ve gema ve hungur a kwagh u vesen u Gidion er u van iti i Yehova a icivir shi kuran ior nav la.—Mbaj. 8:1.

11. Ka nyi Gidion yange ôr a ior i Eferaim laa?

¹¹ Gidion yange hide a iyol ijime, kaa a ior i Eferaim ér: “Ka nyi je m er i kom sha i yene?” Maa a umbur ve er Yehova yange wase ve, ve er akaa a vesen yô. Yange ior mbara mba ongo kwagh ne yô “asema yôhôr ve.” (Mbaj. 8:2, 3) Gidion yange hide a iyol ijime sha er bem a lu hen atô u ior mba Aôndo yô.

12. Ka nyi se hen ken kwagh u mba Eferaim vea Gidion laa?

¹² Ka nyi se hen ken kwagh nee? Kwagh u ior i Eferaim la tese se ér, gba u se hemba veren ishima sha u keren icivir yase ga, kpa se hemba veren ishima sha u nan Yehova icivir. Mbayaav man mbatamen vea fatyô u henen kwagh ken ikyav i Gidion la. Aluer ishima vihi or a vese sha ma kwagh u se er yô, doo u se nôngo se fa er i hii ve ishima i vihi nan la. Shi se fatyô u wuese or la sha kwagh u dedoo u nan er yô. A gba u se hide a iyol ijime ve se fatyô u eren kwagh ne ye. Hemban je yô aluer ka or la nan lu a ibo yô. Kpa hemba kan a inja u se nôngon ser, bem a lu hen atô wase vea anmgbianev asev a u se keren ishô la.

13. Ka zayol u nyi Hana tagher a mi, man yange hemba zayol la nena?

¹³ Shi hen ase sha kwagh u Hana kpaa. Yange vôso Orlevi ugen, i yilan un ér Elkana, man doo nom na ishima kpen kpen. Nahan kpa, Elkana lu a kwase ugen i yilan un ér Penina. Hana yange hemba doon Elkana ishima a Penina; nahan cii kpa, “Penina lu a ônov, kpa Hana lu a wan ga.” Kwagh ne na yô, Penina a “bamen [Hana] tsung sha u vihin un ishima.” Nahan yange i lu Hana nena? Yange ishima i vihi un kpishi! “Nahan a gba vaan, kwaghyan kpaa a ya ga.” (1 Sam. 1:2, 6, 7) Nahan kpa, Bibilo ôr kwagh môm u tesen ér, Hana er Penina kwagh sha u oron iyev ga. Kpa Hana yange a ôr Yehova er ishima i lu un ker la, shi na jighjigh kpaa ér Yehova una sôr hanma kwagh vough sha shighe na. Nahan Penina yange gema gbenda u eren kwagh a Hana laa? Bibilo kera ôr se ga. Kpa kwagh u se fe yô, Hana yange zua a bem ken ishima shi za hemen u lun bem bem, “ishigh nagh kera tese ishima i vihin ga.”—1 Sam. 1:10, 18.

14. Ka nyi se hen ken kwagh u Hana laa?

¹⁴ Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i Hana laa? Aluer or ngu nôngon u gban gesa a we sha ma gbenda yô, umbur wer ka we u fatyô u tsuan kwagh u u er ye. Ityôkyaa ngi i u za hingir u gban gesa a nan ga. De kimbin nan kwaghbo sha kwaghbo ga, kpa gema ker u lun ken bem vea nan. (Rom. 12:17-21) Aluer nan soo u geman ieren i nan la ga kpa, we yô a saan we iyol shi u lu bem bem.

15. Mlu u Apolo vea Paulu yange zua nena?

¹⁵ U masen yô, nenge ase kwagh u se fatyô u henen ken kwagh u orhenen Apolo man apostoli Paulu ne. Iorov mba uhar mban cii yange ve fa Ruamabera kôr inya. Shi ve cii yange i fa ve wuee shi ve fa ityesen kpaa. Shi ve wase ior kpishi ve hingir mbahenen. Nahan kpa, ior mban gbaan ayol a ve iyuhwe ga.

16. U fatyô u kaan wer Apolo lu nyi oro?

¹⁶ Yange i mar Apolo “hen gar u Alekesanderia” u lu ijiir i ior henen makeranta her sha ayange la i i fa i wuee yô. Ikyav tese ér yange fa iliam shi “fa Ruamabera tsema tsema.” (Aer. 18:24) Shighe u Apolo lu ken Korinte la, ikyav tese ér mbagenev ken tiônnongo la hemba soon Apolo a Paulu man anmgbianev mbagenev. (1 Kor. 1:12, 13) Apolo yange lumun a ieren i van a mpav laa? Yange er kwagh nahan ga cii. Sha ci u Apolo yange mough ken Korinte kera shighe kar yô, Paulu taver un ishima ér a hide a yem ker. (1 Kor. 16:12) Luun er yange Paulu nenge ér, Apolo ngu van a mpav ken tiônnongo la yô, mayange ma kaa ér a hide a yem ker ga cii. Ikyav tese ér Apolo yange er tom a mfe na la sha gbenda u injaa, u pasen loho u dedoo shi taver anmgbianev nav asema. Shi se fatyô u ôron a vangertiôr nahan ser, Apolo lu or u hiden a iyol ijime. Ikyav i tesen yô, ijiir i môm kpa Bibilo tese ér, shighe u Akwila man Prisila ve za “pase un a seer fan gbenda u Aôndo tsembelee” la ishima vihi un a ve ga.—Aer. 18:24-28.

17. Paulu yange ker bem nena?

¹⁷ Apostoli Paulu yange fa tom u dedoo u Apolo er la. Kpa yange ishima nyian Paulu ér, ior a va nenge ér Apolo hemba un ga. Ka sea ôr kwagh u Paulu nger tiônnongo u ken Korinte la yô, se nenge er yange hiden a iyol ijime shi eren kwagh sha kwaghfan yô. Yange soo kwagh u ior mbagen lu kaan ér, “Mo m ngu or u Paulu” la ga, kpa soo ér icivir la cii i lu i Yehova Aôndo man Yesu Kristu.—1 Kor. 3:3-6.

18. Ka nyi se hen ken ikyav i Apolo man Paulu u zuan sha kwagh u 1 Mbakorinte 4:6, 7 a ôr laa?

¹⁸ Ka nyi se hen ken kwagh u Apolo man Paulu laa? Alaghga se er Yehova tom kpoghuloo shi se wase ior kpishi ve er batisema. Kpa doo u se umbur ser, ka sha iwasen i Yehova se fetyô u eren kwagh u se er la ye. Shi kwagh ugen u se hen ken kwagh u Apolo man Paulu la yô, ka sea lu a ityom i vesen ken tiônnongo yô, se hemba lun sha ian i van a bem ken tiônnongo cii. Doo se kpishi er mbatamen kua mbashiren tiônnongo ka ve wase se u lun ken mzough man ken bem vea mbagenev yô. Ka ve palegh u tesen se mbamhen vev, kpa hanma kwaghwan ve cii ka i lu u ken Mkaanem ma Aôndo, nahan kwagh la a wase u van a bem man mzough. Mba nengen ér, ve hemba mbagenev ga, kpa ka ve wase hanma or ken tiônnongo cii u ungwan imo i Yesu shi dondon ikyav na la!—Ôr 1 Mbakorinte 4:6, 7.

19. Ka nyi i doo u hanma wase nana ere? (Nenge ngeren u, “Palegh U Eren Akaa a Van a Gesa” la.)

¹⁹ Aôndo na hanma wase mfe u eren akaa. Se fatyô u “eren tom” a iyua i Aôndo a ne se ne u wasen ayol a ase. (1 Pet. 4:10) Alaghga se nenge ser, kwagh u se eren la ka ankwagh u cuku. Kpa akaa a kiriki a ka se er a aa wase se u lun ken mzough la, nga er akam a ka i maa iyou a mi la nahan. Yô, se nôngo nen kpoghuloo se dugh nen ieren i gban gesa la ken a vese kera vindi vindi. Se gema se kange nen ishima u eren kwagh u se fetyô cii u van a bem man mzough ken tiônnongo.—Ef. 4:3.