De Ne Diabolo Ian ga

“De ne nen diabolo ian ga.”—MBAEFESE 4:27.

 1. Er nan ve akperan a lu ior kpishi ken ishima sha kwagh u Diabolo?

IOR kpishi hen ér Diabolo ka inyam i menden akor shi paven apande. Ve na jighjigh ér inyam ne huwa akondo a nyian iyol shi i̱ kôr anar u lun ityôugh gôgônan, u tan agbar sha ityough nagh, ngi gbihin aferaior ken igyamusu a mi. Mhen ne hii ica gba hegen. Bibilo lumun a imba mhen ne ga. Kpa, kwagh ne gema na yô akperan nga ior kpishi ken ishima sha kwagh u Diabolo, mbagenev hen ér ngu ga, mbagenev kaa ér Diabolo ka ifer i í lu or ken ishima yô.

 2. Ka akaa a mimi a nyi Bibilo i er se sha kwagh u Diabolo?

² Bibilo ôr kwagh u or u yange nenge a Diabolo yô, shi i pase wanger wanger ér ngu. Yesu Kristu yange nenge a na shighe u lu sha la shi yange lam a na shin tar ne kpaa. (Yobu 1:6; Mateu 4:4–11) Ruamabera ôr se er yange i yilan or u ken jijingi ne sha hiihii la ga, nahan kpa i yila un ken Ruamabera ér Diabolo (inja na yô, “Ormsende”) sha ci u yange sende Aôndo ityough. Shi i yila un ér Satan (inja na yô, “Orhendankwagh”), gadia a hendan a Yehova. Shi i yila Satan Diabolo ér “tseyô,” alaghga ka sha ci u á tsugh Ifa sha ikyev i iyô. (Mpase 12:9; 1 Timoteu 2:14) Shi i yila un kpaa ér “orbo.”—Mateu 6:13; NW.a

 3. Ka mpin u nyi se time sha mini?

³ Er se lu mbatomov mba Yehova yô, se soo ser se bee Satan, orihyom u vesen u Aôndo u mimi tswen la sha ma gbenda môm tsô kpaa ga. Nahan yô, gba u se er kwagh u Paulu yange wa se ér: “De ne nen diabolo ian ga” la. (Mbaefese 4:27) Tsô ka aeren a Satan a nyi nahan i gbe u se dondo ga?

De Kaven Bo Ormsende la Ga

 4. “Orbo” yange sende Aôndo ityough nena?

⁴ Doo u a yila “Orbo la” ér Diabolo, gadia ka ormsende. Msende ka aie shin ma kwaghôron u vihin tsung u i er sha iyol i or sha u a vihi nan ityough a orgen yô. Aôndo yange wa Adam tindi ér: “Kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Genese 2:17) Ifa kpa i ôr un tindi ne, kpa Diabolo va lam a na sha ikyev i iyô kaa ér: “Né kpe je ga; gadia Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.” (Genese 3:4, 5) Nenge imba er yange sende Yehova Aôndo ityough ne sha wono!

 5. Er nan ve Diotrefe kuma tsaha sha sendetyo na laa?

⁵ Ngise i wa Mbaiserael tindi ér: “De zenden anger hen ior ou ga.” (Levitiku 19:16) Apostoli Yohane ôr kwagh u ormsende ugen sha ayange a na la, wener: “M nger nongo u Kristu kwagh, kpa Diotrefe, u tamen a doo un ken a ven yum la, a rumun se ga. Nahan yô, aluer me va yô, me nder kwagh ne, me ôr un akaa a a lu eren la. A lam sha a vese vihi kpishi.” (3 Yohane 9, 10) Diotrefe lu lamen sha Yohane, nahan hingir kpee u a tsaha un. Ka hanma Orkristu u mimi je a sar nan u lun er Diotrefe, shi kaven Satan, ormsende u vesen laa?

 6, 7. Er nan ve i doo u se sende or ityough ga?

⁶ Ior ka ve shi senden mbatomov mba Yehova ityough shi wan ve mbaaie iyol ngeegh kpaa. Ngise la “upristi mba tamen man mbangeren tile, gba norom wan [Yesu] akaa iyol tsung.” (Luka 23:10) Paulu kpa Zegepristi Anania man mbagenev wa un mbaaie iyol. (Aerenakaa 24:1–8) Bibilo kaa ér Satan ka “or u senden anmgbianev asev . . . u a senden ve sha ishigh ki Aôndo atetan kpaa, tugh kpaa “ yô. (Mpase 12:10) Anmgbianev mba i senden ve ityough la ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar ken ayange a masejime ne.

⁷ Ma Orkristu môm nana soo u senden orgen ityough shin wan nan aie iyol ga. Kpa, imbakwagh ne ia fatyô u eren aluer se er shiada sha orgen sha kwagh u se fe ga yô. Sha shighe u Tindi u Mose la, yange or a wa orgen aie iyol sha apera yô i wua nan. (Ekesodu 20:16; Duteronomi 19:15–19) Heela tseegh ga, môm ken akaa a ishima i ndôhôr Yehova a a yô, ka “or u eren shiada u mimi ga, u nan eren aie” yô. (Anzaakaa 6:16–19) Nahan yô, mayange se dondo nen ormsende man oraie u vesen la ga.

Venda Igbenda i Orwuanor u Hiihii La

 8. Ka sha nyi gbenda nahan Diabolo “lu orwuanor sha hiihii je”?

⁸ Diabolo ka orwuanor. Yesu kaa ér: “Un yô lu orwuanor sha hiihii je.” (Yohane 8:44) Hii sha aie u Satan er Adam man Ifa, gema ve hen Aôndo kera la je Satan hingir orwuanor zan zan hegen. A va a ku sha uumace mba hiihii mbara kua tsombor ve kpaa. (Mbaromanu 5:12) Fa wer, ka or nana fatyô u eren imba kwagh ne ye, ka ifer i ken ishima i or ga.

 9. Er i pase ken 1 Yohane 3:15 nahan, or nana hingir orwuanor nena?

⁹ Tindi ugen ken Atindi a Pue a i na Mbaiserael la kaa ér: “De woo or ga.” (Duteronomi 5:17) Apostoli Peteru ngise kaa a Mbakristu ér: “Mô wen nana̱ de yaan ican er ka orwuanor . . . ga.” (1 Peteru 4:15) Nahan er se lu mbacivir Yehova yô, se mba woo or ga. Kpa aluer se kôr ma Orkristu ugen ihyom je se mba tômon nan ku yô, se ya ibo sha ishigh ki Aôndo. Apostoli Yohane nger ér: “Hanma or u nan ker anmgbian u nan ihom yô, ka orwuanor je; ne fa ma orwuanor nan ngu a uma u tsôron ken a nan ga.” (1 Yohane 3:15) Yange i wa Mbaiserael tindi ér: “De ker anngôu ihom ken ishima you ga.” (Levitiku 19:17) Yô, aluer iyongo zua se a ma anmgbian u ken Kristu yô se hime nen fese sha er orwuanor Satan una vihi bem wase u Mbakristu la ga yô.—Luka 17:3, 4.

Tile Dông Hendan a Tswa Oraie La

10, 11. Kanyi se er keng ve se tile dông se hendan a Satan, tswa oraie laa?

¹⁰ Diabolo ka oraie. Yesu kaa ér: “Ka una eren aie yô, i lu sha mlu na je a lu ôron kwagh ye; gadia ka or u aie shi ka ter u aie kpaa.” (Yohane 8:44) Satan yange tsugh Ifa, kpa Yesu yô va shin tar ne va pase mimi. (Yohane 18:37) Se mba mbadondon Kristu, nahan aluer se soo u tilen dông hendan a Diabolo yô, doo u se eren aie shi se bumen ior ga. Gba u se “ôron . . . kwagh sha mimi.” (Sekaria 8:16; Mbaefese 4:25) Ka Mbashiada mba mimi tseegh ‘Yehova, Aôndo u mimi’ a veren ve doo doo ye. Mbaaferev yô mba a ian i eren kwagh sha ci na ga.—Pasalmi 31:5; 50:16; Yesaia 43:10.

¹¹ Satan kange se sha mbaaie nav mbara ga, nahan aluer tseeneke wase ne doo se yô, se var a kwaghaôndo u Mbakristu, gadia ka “gbenda u mimi” je ne. (2 Peteru 2:2; Yohane 8:32) Ka atesen a Mbakristu jimin cii la a lu “mimi u ivangeli” ye. (Mbagalatia 2:5, 14) Kwagh u se er ve se zua a myom jim jim yô, ka u “zenden sha mimi”—inja na yô se undu mimi ga shi se tile dông se hendan a “ter u aie” kpaa.—3 Yohane 3, 4, 8.

Hendan Nen a Côô-or u Undun Mimi La

12, 13. Doo u se er kwagh a mba undun mimi nena?

¹² Or u ken jijingi u yange va hingir Diabolo la ngise lu ken mimi. Kpa Yesu kaa ér: “A tile sha mimi ga sha ci u mimi ngu ker a na ga.” (Yohane 8:44) Côô-or u undun mimi ne ngu hendan a “Aôndo u mimi” kpoghuloo je. Ken derianyom u hiihii la Mbakristu mbagenev gba ken “to u diabolo,” alaghga lu sha ci u i tsugh ve nahan ve kaha ve undu mimi. Nahan Paulu kaa a ortom na Timoteu ér a̱ kôôm ve sha ishima i legh legh sha er vea hide a taver ken jijingi, vea war to u Satan yô. (2 Timoteu 2:23–26) Kpa, hemba doon u se kôr mimi gbang gbang, sha er mayange se gba ken imeen i mba undun mimi la ga yô.

¹³ Or u hiihii la vea kwase na undu mimi, sha ci u ve kegh ato a Diabolo shi ve lumun mbaaie nav mbara. Nahan ú nenge wer, doo u se kegh ato a mba undun mimi shin se ôr ityakerada ve shin se time sha akaa a ve koso sha Intanet laa? Aluer Aôndo doo se ishima shi mimi doo se yô, se er nahan ga. Doo u se na mba undun mimi ian ser ve nyôr hen ya wase shin se sugh ve ga, aluer se er nahan yô se mba ‘nyôron nongo a ve sha aeren a ve a bo la.’ (2 Yohane 9–11) Mayange je se gba nen ken ayom a Diabolo sha u tan “gbenda u mimi” u Mbakristu la kera geman dondon mbatesen mba aiev mba ve nôngon ér “vea nyôr a ityesen i kahan i dang myer” shi ‘vea zua a mtser sha avese sha akaaôron a sha atseregh’ la ga.—2 Peteru 2:1–3.

14, 15. Paulu yange ta mbatamen mba ken gar u Efese kua ortom na Timoteu icin ér nyi?

¹⁴ Paulu yange kaa a mbatamen mba ken Kristu mba ken gar u Efese wener: “Kuran nen ayol a en man ikumuile i Icighan Jijingi A ver ne mbakuran sha mi cii kpaa, sha u né koso nongo u Kristu u Aôndo, u A yem sha awambe a sha iyol i Wan Na la. Gadia m fa, me mough kera yô, ugbaseela mba vihin asema vea va nyôr her a ven, vea de u eren ikumuile ican ga. Man her atô wen je kpaa ior vea mough, vea gba ôron akaa a geseghaa, sha u vea urugh mbahenen ken ijime ve yô.” (Aerenakaa 20:28–30) Shighe kar yô, mba undun mimi mban mough “gba ôron akaa a geseghaa.”

¹⁵ Er inyom i 65 la nahan, apostoli Paulu ôr kwagh a Timoteu ér, a̱ ‘pase kwaghôron u mimi jighilii.’ Paulu shi kaa a na ér: “Palegh ayôôso a gbilinigh a dang la. Gadia vea hemba yemen a yem hemen sha u vendan Aôndo. Kwaghôron ve una za hemen er ivav i samber yan or iyol nahan. Himeneu man Filetu kpaa mba ken a ve. Mban yô, ve tsume ve undu mimi ve kaa er mnder u shin ku kar kera bee je. Mba nzughul a jighjigh u nan u mbagenev.” Kwaghôron na ne tese ér ior hii u undun mimi sha shighe la! Paulu za hemen wener: “Kpa imagh ki Aôndo ki ki tenger ga la yô, ki tile her.”—2 Timoteu 2:15–19.

16. Shin er côô-or u undun mimi la a lu eren kwagh sha ayom nahan kpa, er nan ve se ker cio u nan Aôndo jighjigh her kua Mkaanem nama?

¹⁶ Ashighe kpishi Satan ka a yar tom a mba undun mimi ér una hôngor mcivir u mimi, kpa a kan shio. Er inyom i 1868 la nahan, Charles Taze Russell hii u timen vighe vighe sha atesen a ucôôci lumun a mi ica gba yô, nahan a mase kaven er ve tesen Icighanruamabera shami ga yô. Tsô Russell man mbagenev kpuaa mba ve lu keren mimi yô, hii klase u henen Bibilo ken gar u Pittsburgh, kpentar u Pennsylvania ken tar u Amerika. Nahan ken atô u anyom a a kar hegen i we kuman 140 ne, mfe u mbacivir Yehova seer a seer shi mdoo u Aôndo a doo ve ishima kua Mkaanem nam la kpa seer. Shin er côô-or u undun mimi la a lu eren kwagh sha ayom nahan kpa, nongo u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la ngu tsevaa ken jijingi; kwagh ne wase Mbakristu mba mimi mban u nan Yehova jighjigh her kua Mkaanem nam kpaa.—Mateu 24:45.

Mayange De Deen Wer Tor u Tar ne A̱ Lu a Ma Ityôkwagh sha a We Ga

17–19. Kanyi i lu tar u ú lu sha ikyev i Diabolo laa, man er nan i gbe u ua doo se ishima ga?

¹⁷ Gbenda ugen u Satan a keren ér se gba ken to na yô ka sha u meen se kure kure ér se soo tar ne—ka mbaperapera ga, mba ve lu paleghaa a Aôndo je la. Yesu yila Diabolo ér, “tor u tar ne” shi a kaa ér: “Ngu a ma ityôkwagh sha a Mo ga.” (Yohane 14:30) Mayange je Satan a̱ de lu a ma ityôkwagh sha a vese ga! Kpa, se fa ser “tar cii ngu sha ikev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Ka nahan ve, Diabolo yange kaa a Yesu ér aluer á undu mimi á civir un yô, una na un “ityartor i sha won cii” ye—kpa Wan u Aôndo venda a na inyigh i môm. (Mateu 4:8–10) Tar u Satan a hemen u ne kôr mbadondon Kristu ihyom. (Yohane 15:18–21) Ka nahan ve, apostoli Yohane yange ta se icin ér tar u de doon se ishima ga ye!

¹⁸ Yohane nger wener: “Tar u̱ de kera doon ne ishima ga shin akaa a lu shin tar tsô kpaa ga. Aluer anti or tar ua doo nan yô, dooshima u Ter ngu ken a nan ga. Gadia akaa a a lu shin tar cii, isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihagh i uma ne, ka a Ter ga, ka a taregh tsô. Man tar yô, ngu karen kera kua isharen i u kpaa; kpa u nan eren ishima i Aôndo yô, nan ngu lun gbem sha won.” (1 Yohane 2:15–17) Mayange tar u de doon se ishima ga, gadia aeren a u cii ka a iyolough tsô, man a kaha a atindi a Yehova Aôndo vindi vindi.

¹⁹ Kpa aluer ishima yase gema ngi soon tar ne ye? Aluer kwagh ngu nahan yô, se er msen, Aôndo a wase se se dugh dooshima ne ken a vese kera kua aeren a iyolough a mba tar u doo ve ishima ve eren la. (Mbagalatia 5:16–21) Sha mimi yô, aluer se fa ser ka “ujijingi mba aferev” mba i nengen a ve ga la “ve lu utor sha tar,” sha uumace mba ve lu mbaperapera ga la yô, se kura ayol a ase “wang sha kwagh u taregh.”—Yakobu 1:27; Mbaefese 6:11, 12; 2 Mbakorinte 4:4.

20. Er nan ve se fatyô kaan ser, se “mba ior i tar ne ga”?

²⁰ Yesu ngise ôr kwagh u mbahenen nav ér: “Ve mba ior i tar ne ga, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan.” (Yohane 17:16) Mbakristu mba i shigh ve mkurem man akar a ve a a tsegh ayol a ve la mba nôngon kwagh ér vea lu wang sha aeren a ve kua ken jijingi kpaa, sha er vea lu kposo a tar ne yô. (Yohane 15:19; 17:14; Yakobu 4:4) Tar u ú ban a perapera ne kôr se ihyom sha ci u se mba paleghaa a u shi se mba “yôôn kwagh u perapera” yum. (2 Peteru 2:5) Mimi yô, se mba hen atô u mbadyarev man mbavihin ivaa sha idya man mbanumungbenda man mbasôronakombo man mbaiv man mbaerenaie kua mbahundenmsôrom kpaa. (1 Mbakorinte 5:9–11; 6:9–11; Mpase 21:8) Kpa se ngohol “jijingi u taregh” ga, gadia se lumun ser tahav mbu mbu tuur ior ér ve er kwaghbo la mbu mgbegha se u eren kwaghbo ga.—1 Mbakorinte 2:12.

De Ne Diabolo Ian Ga

21, 22. U er tom sha kwagh u Paulu a we ken Mbaefese 4:26, 27 la nena?

²¹ Ka “jijingi u taregh” a mgbeghan se u eren akaa ga, kpa ka jijingi u Aôndo, u a wasen se u lun a aeren er dooshima man iyol kôron tsaha la á hemen se ye. (Mbagalatia 5:22, 23) Ngu wasen se u hendan a Diabolo, gadia ngu nôngon ér una vihi jighjigh wase u nan. A soo ér ‘ishima i vihi’ se ‘se eren ifer tseegh,’ kpa jijingi u Aôndo wase se se “de ishima i nyoon” shi se “de iyugh” kpaa. (Pasalmi 37:8) Sha kpôô yô, ashighe agen ka se lu a ityôkyaa i vough i vihin ishima, kpa Paulu wa se kwagh ér: “Nyoon nen ishima, kpa de eren nen isholibo ga, iyange i̱ de been ne a ishima i vihin her ga. De ne nen diabolo ian ga.”—Mbaefese 4:26, 27.

²² Aluer se mba ken ishima vihin her yô, alaghga ia mgbegha se se er kwaghbo. Aluer se vihi ishima imba ne, se hide ijime ga yô se na Diabolo ian i van a ayôôso ken tiônnongo shin una tuur se se er aferakaa agen. Nahan yô, doo u se hime iyongo a mbagenev fese, sha gbenda u Aôndo a lumun a mi yô. (Levitiku 19:17, 18; Mateu 5:23, 24; 18:15, 16) Yô, se na nen icighan jijingi u Aôndo ian a hemen se shi se kôron nen iyol tsaha, shi aluer ishima vihi se sha ityôkyaa i vough je kpa, ishima vihin la i̱ de hingir ayôôso ga, shi i de ve a ihyom hen atô wase kpaa ga.

23. Ka mbampin mba nyi se nenge sha mi ken kwaghngeren u a dondo nee?

²³ Se hira time sha aeren agen a Diabolo a i doo u se dondo ga yô. Kpa alaghga mbagenev vea pine ér: Doo u se cia Satana? Er nan ve á tôvon Mbakristu a icana? Se er nan ve Diabolo una ya mtsera sha avese ga?

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Er nan ve i doo u mayange je se sende or ityough ga?

• Hanma wase nana palegh u lun orwuanor er i er ken 1 Yohane 3:15 nahan la nena?

• Doo u se nengen mba undun mimi nena, man ka sha ci u nyi?

• Er nan ve i gbe u tar ne ua doo se ishima ga?