“Bem u Aôndo U a Gande Hanma Mfe Wase Cii” La

1, 2. Ka nyi i na ve i hingir u za wuhen Paulu vea Shila ken Purusu? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

HEN ase sha kwagh ne. Tugh yange mbu ile je lu nôngon u gban atô. Mbamishen uhar, Paulu vea Shila, ve lu ken atô u purusu ape ime wa mgbigh mgbigh la, ken gar u Filipi. I mande ve agbe gbang gbang, lu u vea fatyô u zenden ga, shi ijime ve kpa lu nyoon ve sha gbidiv mbu i sember gbidyen ve la her. (Aer. 16:23, 24) Nenge imba er fese nahan kwagh kôr gema sha wono! Ikpelaior i toron asema maa kpela ve yem a mi sha tembekasua. Fese nahan atejir ugen tema ôr ve ijir kure tsong. Nahan i ande ve akondo, maa i gbidye ve tsung sha akpa. (Aer. 16:16-22) Nenge imba u ôron or ijir sha mimi ga ne sha wono! Paulu lu Orroma, nahan gba u ma i ôr un ijir sha inja.a

² Er Paulu tema ken ime la, lu henen sha akaa a yange za hemen atetan la. Yange hen sha kwagh u ior i Filipi la. Ve lu a shinagoge u Mbayuda ken gar ve ne, er ugar mbagenev kpishi mba Paulu vande zan ker la nahan ga. Jighilii yô, yange i gba u Mbayuda mba ve civir Aôndo la vea kohol ken won u ihinda gar, hen kpeifi. (Aer. 16:13, 14) Kwagh lu nahan, sha ci u nomso mba ken Mbayuda mba ve lu ken gar shon la, kuma iorov pue ga, nahan gba u a bugh ve shinagoge ga shinii? Er tindi lumun ior i Filipi ve hingir ior i Roma yô, lu ve kwagh u tan ihyagh a mi tsung. (Aer. 16:21) Alaghga tsô, lu ityôkyaa i na ve ve nenge Paulu man Shila mba ve lu Mbayuda la ér, mba ior i Roma ga je la shinii? Se fa jighilii ga, kpa kwagh u se fe yô, yange i wuhe Paulu man Shila ken purusu sha inja ga.

 3. Alaghga yange a taver Paulu er hii ve i wuhe un ken purusu sha ci u nyi, kpa gema tese ieren i nyi?

³ Shi alaghga Paulu lu henen sha akaa a za hemen iwer kpuaa ken ijime la. Yange lu ken Ashia u Kiriki, vegher u Zegemnger u Aegean yande la. Er Paulu lu ker la, icighan jijingi yange un u pasen kwagh sha ajiir agen kwa kimbir kimbir. Lu inja er icighan jijingi lu kaan a na ér a yem ijiir igen nahan. (Aer. 16:6, 7) Kpa lu hana? Yange zua a mlumun ken mpase u sha mnenge shighe u lu ken Teroa la. I kaa a Paulu ér: “Per yande Masedonia keen.” Paulu fe ishima i Yehova wang nahan yô, fese je lumun u peren yemen ker. (Ôr Aerenakaa 16:8-10.) Kpa lu nyi i gema i za hemene? Paulu za nyer ken Masedonia ica i gbe ga yô, i kôr un i za wuhe ken purusu! Yehova de ér kwagh ne a er Paulu sha ci u nyi? Lu u una tsa ken purusu a kuma shighe nena? Yange Paulu una lu a mbampin mban ken ishima je kpa, de ér ve na jighjigh na a ndôhôr shin ve yange un msaanyol ga. Nahan un vea Shila cii ve hii u “eren msen, wan atsam a civir Aôndo.” (Aer. 16:25) Sha nahan yô, bem u Aôndo la na asema gba ve shimi.

4, 5. (a) Kwagh u yange er Paulu la, una fatyô u eren se nena? (b) Mlu u Paulu la yange va gema kpoo nena?

⁴ Alaghga ashighe nga a yange u nenge wer u lu dondon kwagh u icighan jijingi u Aôndo lu tesen we vough vough ken uma wou yô, kpa akaa va kera za a we er u ver ishima la ga, er Paulu nahan. Yange u tagher a mbamtaver shin mbamlu mba hev mba ve na u gema akaa ken uma wou sha gbenda u vesen yô. (Orpa. 9:11) Hegen ka wea hide a hen sha mi yô, adooga i taver we er yange hii ve Yehova de ér imbakwagh la i er u yô. Aluer ka nahan yô, ka nyi ia fatyô u wasen we ve u za hemen u wan ishima shi lun a vangertiôr ken Yehova? De se hide se time ase nen sha kwagh u Paulu man Shila la, tsô se zua a mlumun sha mpin la.

⁵ Er Paulu man Shila ve lu wan atsam wuese Aôndo la, akaa gba eren kposo kposo, a yange ve ver ishima ér aa er cuku tsô kpaa ga yô. Fese nahan, tar tenger sha agee. Maa ihinda i purusu u i wuhe ve ker la bugh lu ivegher feng. Ikyangenev vev poso cica. Shi Paulu yange orkurangaadi la ér a de woo iyol na ga. Maa i er orkurangaadi la vea tsombor na cii batisema. Sev mbu aven yô, mbaajiriv mba gar la tindi udugwer ér ve za pase Paulu man Shila ve yem. Mbaajiriv mbara kaa a ve ér ve due ken gar la ve yem doo doo. Kpa mbaajiriv mbara mba va fe ér Paulu man Shila ka Mbaromanu yô, mbaajiriv mbara kav er ve er kwaghbo u vesen yô, nahan ve ayol a ve ve za ér vea za ver ve gbenda ve due ve yem. Kpa Paulu man Shila kaa ér saa vea vande lôhôn Lidia, anmgbian ve u kwase u i sember eren un batisema la ayem. Heela tseegh ga, ve er tom a ian ne sha u taver anmgbianev mbagenev asema. (Aer. 16:26-40) Nenge imba er hanma kwagh kôr gema fese sha wono!

 6. Ka nyi se lu timen sha mi shi nengen sha mi imôngo?

⁶ Se hen nyi ken akaa nee? Yehova una fatyô u eren kwagh u se ver ishima ser una er ga yô. Sha nahan yô, gba u ishima ia nyian se shighe u se tagher a atsan la ga. Kwagh u yange er Paulu ne wase un kpishi je. Se fa nahan sha ci u kwagh u yange va nger hen anmgbianev mba ken Filipi sha kwagh u ishimanyian man bem u Aôndo la. Kpa de se vande timen sha mkaanem ma Paulu ma i nger ken Mbafilipi 4:6, 7 la. (Ôr.) Se been yô, se time sha akav agen ken Ruamabera a a tese er yange Yehova er kwagh u i ver ishima ér una er ga yô. Kwagh u masen yô, se time sha gbenda u “bem u Aôndo” la una fatyô u wasen se u wan ishima a atsan sha u suur sha Yehova vangertiôr yô.

 7. Shighe u Paulu va nger anmgbianev mba ken Mbafilipi washika la, lu nyi pase ve ker wang-na, man ka nyi se fatyô u henen ken mkaanem nam mara?

⁷ Anmgbianev mba ken Filipi mbara yange ve ôr washika u Paulu nger ve la, nahan ve umbur kwagh u er un la, kua er mô ve môm ver ishima ér Yehova una er kwagh er yange er la ga je ka u henen a hen ga. Lu nyi Paulu lu ôron ve? Jighilii yô, lu kaan ér: Ishima i de nyian ve ga; ve er msen, nahan vea zua a bem u Aôndo la. Kpa umbur wer, “bem u Aôndo . . . gande hanma mfe wase cii.” Inja i kwagh ne ér nyi? Mbagemankwagh mbagenev gema ishember ne ér, “gande hanma ishimaveren yase cii” shin “gande hanma awashima u uumace cii.” Paulu lu kaan nahan ér, “bem u Aôndo” la hemba hanma kwagh u se fatyô u henen ken ishima yase la cii. Nahan yô, er ashighe agen se tagher a mbamzeyol, man sha mnenge u orumace yô, a lu inja er gbenda u waren ngu ga nahan kpa, Yehova yô, ka a zua a mi, shi una fatyô u eren kwagh u se ver ishima ser una er ga la kpaa.—Ôr 2 Peteru 2:9.

8, 9. (a) Er yange i ôr Paulu ijir ken Filipi sha mimi ga nahan kpa, lu nyi i injaa i due kere? (b) Lu u anmgbianev mba ken Filipi mbara vea nenge mkaanem ma Paulu mara beelee ga sha ci u nyi?

⁸ Er anmgbianev mba ken Filipi mbara hen sha akaa a yange er ken atô u anyom pue, hii shighe u Paulu tagher a akaa a se ter kwagh u a la yô, a shi nan kpa ve zua a ishimataver. Kwagh u Paulu nger ve la lu mimi. Er Yehova yange de i ôr Paulu ijir sha mimi ga nahan kpa, kwagh ne gema bugh gbenda u ‘palegh Loho u Dedoo iyol shi timin u kpaa.’ (Fil. 1:7) Kwagh ne na yô, lu u cii man mbaajiriv mbara ve er tiônnongo u Kristu u i sember veren la ma kwagh yô, vea vande henen sha mi. Alaghga tsô, lu akaa a Paulu er la na ve, ortwer Luka u lu ikyartom na la, fatyô u lun ken Filipi her, shighe u Paulu man Shila ve undu gar la ve yem la ye. Sha nahan yô, Luka fatyô u seer wasen Mbakristu mba ken gar la, mba ve sember fan mimi la ken jijingi.

⁹ Sha mimi yô, shighe u anmgbianev mba ken Filipi mbara ôr washika u Paulu nger ve la, ve kav er mkaanem mara lu ma orfantakerada tsema tsema u yange nan tema ken afishi a nan nan nger ga yô. Paulu yange tagher a mbamtaver mba vihin tsung, kpa tese ér un ngu a “bem u Aôndo” la. Jighilii yô, shighe u Paulu nger anmgbianev mbara washika la, lu uikyangen hen ya na ken Roma. Kpa lu tesen ér “bem u Aôndo” la ngu a na her.—Fil. 1:12-14; 4:7, 11, 22.

10, 11. Shighe u ishima i nyian se sha ma zayol i za kar ikyaa inya yô, ka nyi i gbe u se ere, man ka nyi se fatyô u veren ishima sha mi kpa a lu sha injaa?

¹⁰ Ka nyi ia fatyô u wasen se ve ishima ia nyian se sha ma kwagh ga, shi se zua a “bem u Aôndo” laa? Mkaanem ma Paulu nger hen Mbafilipi la tese ér msen ka icigh ki been ishimanyian. Sha nahan yô, shighe u ishima i lu nyian se yô, gba u se er msen. (Ôr 1 Peteru 5:6, 7.) Sôn Yehova ken msen, na un jighjigh a ishima i môm, shi fa wer a wa u ikyo. Sôn un “a ishughun” shi averen a a ne u la, a de hungur we ga. Ka sea umbur ser una fatyô u eren kwagh a “hemba kwagh u se sen shi se lu henen la ica je” yô, vangertiôr u se lu a mi ken a na la a seer taver.—Ef. 3:20.

¹¹ Er kwagh u Paulu man Shila tagher a mi ken Filipi la a tese nahan, alaghga Yehova una er kwagh sha ci wase je a kpiligh se iyol. Adooga kwagh u Yehova una er a vese la a lu gwaikyaa ga, kpa a gema a lu kwagh u kwagh a gbe se a mi vough yô. (1 Kor. 10:13) Nahan kpa, kwagh ne tese ér gba u se tema se wa ave ikyum, se lu keghen Yehova ser a nenge sha mlu wase la, shin a sôr zayol wase la ga. Gba u sea sôn Yehova yô, se kpa se nôngon an-iniôngon wase. (Rom. 12:11) Ka sea er nahan yô, kwagh la a tese Yehova ér se sôn un a ishima yase i môm shi se er kwagh u una haa iveren sha mi yô. Kpa gba u shi se kav ser, Yehova una fatyô u eren kwagh a hemba akaa a se sen un la man mbaawashima asev kua akaa a a sar se la ica je. Ashighe agen ka a er kwagh u se ver ishima ser una er se ga la, je i kpiligh se iyol. Yô, se time ase nen sha akaa agen ken Bibilo a a seer nan se vangertiôr ken tahav mbu Yehova a lu a mi u eren kwagh u se ver ishima ser una er sha ci wase ga la yô.

12. (a) Shighe u Tor Senakeribi u Ashiria lu tan Tor Hesekia mciem iyol la, Tor Hesekia er nena? (b) Ka nyi se hen sha gbenda u Yehova kure zayol shon laa?

¹² Aluer se time ken Ruamabera yô, ashighe kpishi se nenge a akav a a tese ér Yehova yange er akaa a i ver ishima ér una er ga la yô. Tor Hesekia lu sha shighe u Tor Senakeribi u Ashiria va ta ityav sha Yuda, ngohol agar a na a lun a ugir cii, mase shin Yerusalem tseegh yô. (2 Utor 18:1-3, 13) Maa Senakeribi gema ishigh ver sha Yerusalem. Shighe u Tor Hesekia tagher a ikyaa i sôôn tseren un ne, a er nena? Yange er msen hen Yehova, shi pine Yesaia, profeti u Yehova la, ér a ôr un kwagh u una er yô. (2 Utor 19:5, 15-20) Shi Hesekia er kwagh sha kwaghfan, sha u tan kpandegh ku Senakeribi wa un la. (2 Utor 18:14, 15) Shighe kar yô, Hesekia wa agoyol, lu keghen shighe u mbautyaav vea va wa gar u Yerusalem atô shighe gôgônan la. (2 Kron. 32:2-4) Kpa yange i kure zayol ne nena? Yehova tindi ortyom na va wua ushoja mba Senakeribi hen tugh môm 185,000. Sha mimi yô, Hesekia iyol na je kpa ver ishima ér imbakwagh la ia er ga!—2 Utor 19:35.

13. (a) Se fatyô u henen nyi ken kwagh u yange er Yosev la? (b) Ka nyi yange i er Sara, kwase u Aberaham, i i ver ishima ér ia er ga yôô?

¹³ Nenge ase kwagh u gumor Yosev, u lu wan u Yakob la. Shighe u i wuhe Yosev ken purusu ken Igipiti la, cuku tsô kpa fa ér a va tsua un una hingir or u dondon ken Farao shin Yehova una er tom a na sha u yiman tsombor na, u de kpe ijen ga ze. (Gen. 40:15; 41:39-43; 50:20) Yehova yange er kwagh hemba hanma kwagh u Yosev ver ishima ér Yehova una er la ica je ka u henen a hen ga. Shi hen ase sha kwagh u Sara, u lu ngô u Yosev u tamen tamen la kpaa. Sara u bee iyol la, yange ver ishima ér Yehova a na una mar wannomso na ga, a lu di wannomso u kpankwase na mar la tseegh. Shighe u Sara mar Isaka la, lu kwagh u yange ver ishima ér a tsa kpa una er ga yô.—Gen. 21:1-3, 6, 7.

14. Ka nyi se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una ere?

¹⁴ Ka mimi, se ver ishima ser Yehova a kar a mbamzeyol asev cii kera sha ivande, cii man tar u he u a tende zwa a vese sha mi la ua va ga, shin se ver ishima ser saa a er igwaikyaa ken uuma asev kpaa ga. Kpa se gema se fa ser Aôndo u yange wase mbacivir un sha igbenda i kpiligh iyol la ka Yehova, Aôndo wase. (Ôr Yesaia 43:10-13.) Aluer se mba a vangertiôr ne yô, kwagh la una wase se se na un jighjigh. Se fa ser una fatyô u eren nyityôkwagh i i gbe u una er la cii sha u nan se tahav mbu eren ishima na vindi vindi. (2 Kor. 4:7-9) Ka akaa a nyi se hen ken kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo nee? Er ikyav i Hesekia man i Yosev kua i Sara la i tese nahan, aluer se za hemen u civir Yehova sha mimi yô, una fatyô u wasen se u hemban kwagh u i lu inja er se fatyô u hemban un ga la.

15. Ka nyi ia wase se ve se za hemen u lun a “bem u Aôndo” la, man se fatyô u eren kwagh ne nena?

¹⁵ Aluer se tagher a mbamtaver yô, se er nan ve se za hemen u lun a “bem u Aôndo” la here? Se fatyô u eren nahan, sha u zan hemen u lun a Yehova, Aôndo wase kôôsôô. Ka “ken Kristu Yesu,” u yange na naagh ku ipaan sha uma na la tseegh, se fatyô u lun a Yehova kôôsôô nahan ye. Naagh ku ipaan kura kpa ka môm ken ityom i kpiligh iyol i Ter wase. Yehova ka a er tom a naagh kura sha u cirin asorabo a ase, nahan wasen se u lun a imoshima i wang shi kporom ikyua a na.—Yoh. 14:6; Yak. 4:8; 1 Pet. 3:21.

16. Ka sea lu a “bem u Aôndo” la yô, ka nyi ka i due kere? Tese ikyav.

¹⁶ Ka sea zua a “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii” la yô, nyi i due kere? Ruamabera na mlumun sha mpin la sha u kaan ér bem u Aôndo la ‘una kura asema a ase man mbamhen asev ken Kristu Yesu.’ (Fil. 4:7) Ishember i ken zwa Grika i i gem i ér “kura” la, lu ishember i ushoja eren tom a mi yô. Ishember la lu ôron kwagh u ma kwe shojaa u yange i ver u ér u kuran gar u lun a gir sha ayange a tsuaa la yô. Filipi lu imba gar la. Ior mba ken gar u Filipi la yange ve yav tugh mem mem sha ci u ve fa je ér ushoja mba kuran ihinda i gar ve la. Se kpa ka sea lu a “bem u Aôndo” la yô, asema a gba se shimi, shi mbamhen asev ve mem. Se fa ser Yehova we se ikyo shi a soo ér kwagh a za a vese i doo. (1 Pet. 5:10) Ka sea kav nahan yô, kwagh ne a kura se, nahan ishima i kera nyian se i gande ga, shi iyol kpa i kpe se joo ga.

17. Shighe u se tagher ishigh a zegecan la, ka nyi ia wase se ve se suur sha Yehova?

¹⁷ Ica a kera gba ga tsô uumace vea tagher a zegecan u hemban cii sha tar. (Mat. 24:21, 22) Se fa er akaa a a va za a vese asange asange hen shighe la vighe vighe ga. Nahan cii kpa, gba u se de ser ishima i nyian se sha kwagh ne i za kar ikyaa inya ga. Er se fe hanma kwagh u Yehova una er la ga nahan kpa, se fa Aôndo wase. Akaa a ngise Yehova er la wase se u kaven ser, a lu nyi je ia er kpa, Yehova una kure awashima na hanma shighe cii, man ashighe agen je yô, una er kwagh ne sha gbenda u se ver ishima ser una er ga yô. Hanma kwa u Yehova a er kwagh nahan sha ci wase yô, se fatyô u nengen a gbenda u he u tesen er ‘bem u Aôndo la a gande hanma mfe wase cii’ yô.