‘Timen Nen Ken Ayol A En’

“Kar nen ayol a en sha u né fa aluer nea lu ken jighjigh u nan yô, time nen ken ayol a en.”—2 MBAKORINTE 13:5.

 1, 2. (a) Akperan a lun a mi sha kwagh u jighjigh wase la aa bende a vese nena? (b) Ka ikyaa i nyi yange i due ken Korinte sha derianyom u hiihii, i a shi nan kpa i na mbagenev kera fa er vea za sha igbenda i Yehova jighilii ga?

O RGEN mough yemen zende tsô va nôôr hen akahar a gbenda. A fa gbenda u una yem jighilii ga, tsô a gba mi pinen ior gbenda, kpa ve tese un kposo kposo. Tsume un, nahan a kera fatyô u zan zende la ga. Kape se kpa aluer se mba a akperan sha kwagh u jighjigh u nan wase ve a lu se je la. Imba akperan a lun a mi a ngera nahan aa fatyô u benden a mfe wase u tsuan kwagh u se soo u eren yô, nahan se kera fa gbenda u se kar jighilii ga.

² Ikyaa igen yange i due sha derianyom u hiihii i i wa benden a mba ken tiônnongo u Kristu u ken Korinte, ken tar u Grika sha imba gbenda ne nahan yô. “Uihembanmbaapostoli” lu hendan a tahav mbu apostoli Paulu, kaan ér: “Uwashika nav yô, mba norom sha kwagh, shi ve taver kpaa, kpa u nengen a na sha ashe yô, ka iurenor, kwaghôron na kpaa ka u ikoogh ga.” (2 Mbakorinte 10:7–12; 11:5, 6) A shi nan kpa, imba mhen la yange i na mbagenev ken tiônnongo u ken Korinte la kera fa er vea za sha igbenda i Yehova jighilii ga.

 3, 4. Hii nan ve i doo u kwagh a gba se sha kwagh u Paulu wa Mbakorinte laa?

³ Paulu yange tim tiônnongo u ken Korinte la zum u za zende ken gar shon ken inyom i 50 la. A tsa ken Korinte “inyom i môm man iwer ataratar, lu tesen ve kwaghôron u Aôndo.” Nahan “ior kpishi ken Korinte, zum u ve ungwa yô, ve na jighjigh, i er ve batisema kpaa.” (Aerenakaa 18:5–11) Mlu u ken jijingi u anmgbianev mba Paulu mba ken Korinte la yange gba un ishima tsung je. Heela tseegh ga, anmgbianev mban vande ngeren Paulu washika pinen un akaa agen ér a ta ve iwanger sha mi. (1 Mbakorinte 7:1) Nahan a wa ve kwagh doo kpen kpen.

⁴ Paulu nger ve ér: “Kar nen ayol a en sha u né fa aluer nea lu ken jighjigh u nan yô, time nen ken ayol a en.” (2 Mbakorinte 13:5) A shi nan kpa anmgbianev mba ken Korinte mban yange ve dondo kwaghwan ne, nahan wase ve ve fa er vea zende sha igbenda i Yehova yô. Kwaghwan ne una fatyô u wasen se nyian kpaa. Nahan se dondo kwaghwan u Paulu ne nena? Se kar ayol a ase se fa aluer se mba ken jighjigh u nan yô nena? Man u timen ken ayol a ase la wa nyi man nyi kere?

“Kar Nen Ayol a En sha u Né Fa Aluer Nea Lu Ken Jighjigh u Nan Yô”

 5, 6. Ka gbenda u nyi se dondo ve se kar se fa aluer se mba ken jighjigh u nan here, man hii nan ve i lu gbenda u voughlo?

⁵ Ka a karen kwagh yô, i gba u kwagh u i lu karen un la una lu kua gbenda u karen kwagh shon kpaa. Kpa ka jighjigh wase, inja na yô ka atesen a se lumun a mi la í lu ôron heen ér se kar ga. Ka ayol a ase se lu karen ye. I tese se gbenda u vough u se dondo ve se kar ayol a ase yô. Orpasalmi Davidi ngise wa icam kaa ér: “Atindi a TER nga vough je, nga hir, nga taver uma her; mpase u TER ka u jighjigh, ka a na orlanenkwagh nan hingir orfankwagh. Uinezwa mba TER ka mba vough je, mba ne iember ken ishima; tindi u TER ngu wang je, ngu a wanger or ashe.” (Pasalmi 19:7, 8) Bibilo ngi a atindi man uiniezwa mba Yehova mba vough man mbampase nav mba jighjigh kua atindiakaa a na a wang kpaa. Ka akaawan a a lu ker la a lu gbenda u vough u i gbe u se dondo sha u karen ayol a ase ye.

⁶ Apostoli Paulu ôr kwagh u mkaanem ma Orpasalmi, ma ma dugh hen Aôndo la, ér: “Mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga, ma hemba esen a hanma sanker u esen akur ahar cii, ka ma nyôr zan zan ma pav uma a jijingi man shi uijuan a mshiam kpaa, ka ma kar mbamhen kua mbaawashima kpaa.” (Mbaheberu 4:12) Sha kpôô yô, Mkaanem ma Aôndo ma a fatyô u karen ishima yase, ka or u se lu ken atô jim jim je la. Se yar tom a loho u esen shi lun a tahav ne ken uuma asev nena? Orpasalmi pase wang er se yar tom a Mkaanem ma Aôndo sha u karen asema a ase yô. A wa icam ér: ‘I saan or u atindi a TER a gbe nan ishima la iyol, shi ka atindi a Na nan zeren henen a ken ishima tugh kua tetan kpaa ye.’ (Pasalmi 1:1, 2) I nger “Atindi a TER” ken Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. I saan se iyol u ôron Mkaanem ma Yehova. Doo u se ver shighe u ôron ma shi henen sha ma ken ishima. Nahan er se lu ôron ma la, se de kwagh u i nger ker la a kar se.

 7. Kanyi i lu gbenda u vesen u karen ayol a ase nengen aluer se mba ken jighjigh u nan her yôô?

⁷ Gbenda u vesen u karen fan aluer se mba ken jighjigh u nan her yô, ka u je ne: Gba u hanma shighe u se tem u ôron Mkaanem ma Aôndo yô se er msen shi se gbidye kwar sha kwagh u ma er la kpaa, shi se nenge aluer ieren yase zua sha kwagh u se hen la yô. Saan se iyol kpishi, gadia se mba a akaa a a wase se se kav Mkaanem ma Aôndo yô.

 8. Ityakerada i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a gberen la ngi wasen se u timen ken ayol a ase nengen aluer se mba ken jighjigh u nan her yô nena?

⁸ Yehova tesen se shi ne se akaawan sha ikyev i ityakerada i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a gberen, i í pasen se akaa a ken Ruamabera la. (Mateu 24:45) U tesen ikyav yô, nenge ngeren u ken akwati u a nôngo u lun ken mkur u hanma ityough ki takerada u Draw Close to Jehovah, a lu a itinekwagh ér “Quetions for Meditation,” (Mbampin mba Henen sha Kwagh) la.a Akwati ne ka kwagh u injaa u wasen se u henen sha kwagh kpen kpen! Atineakaa a injaa a ka i time sha mi ken umagazin asev mba i yer ér Iyoukura man Awake! la kpa nga wasen se u karen fan aluer se mba ken jighjigh u nan her yô. Kwase Kristu ugen ôr kwagh u ungeren mbagen ken Iyoukura mbagenev mba i sember gberen sha kwagh u takerada u Anzaakaa yô, ér: “Ngeren mban doo kpen kpen. Ve wasem u timen sha iyol yam nengen aluer iliam yam man ieren yam ia zua sha atindi a Yehova a perapera la yô.”

 9, 10. Kanyi akaa Yehova a ne se a wasen se u karen ayol ase nengen aluer se mba ken jighjigh u nan her yôô?

⁹ Shi ka se zua a akaawan man ishimataver mgbeghaa ken mbamkombo mba tiônnongo man mbamkohol mba kiriki man mba vesen kpaa. Akaa ne cii ka mbamne mba ken jijingi mbagenev mba Aôndo a ne ior nav mba Yesaia tsengaôron kwagh ve ér: “Sha ayange a masetyô yô, uwo u iyou i TER ua tile dông, ua tav sha ua hemba iwo cii, á kende u sha, ua hemba agungu; akuraior cii aa kôndo sha u iuu. Ior kpishi vea za, vea kaa er: Va sé kôndo nen sha uwo u TER, . . . A̱ tese se igbenda Na, se kpaa sé zende sha igbenda Na.” (Yesaia 2:2, 3) Se mba zuan a iveren kpishi, gadia Yehova ngu tesen se igbenda na er i ôr heen nahan.

¹⁰ Akaa a ior mba ve vie ken jijingi man mbatamen mba ken Kristu ve we se la kpa ka gbenda ugen u karen ayol a ase. Bibilo ôr kwagh u mbatamen mban ér: “Anmgbianev . . . aluer a kohol or a ma gbev mbu nôngon ave yô, ne mba ne lu ken jijingi yô, kôôm nen imbaor la sha ishima i legh legh; kpa nenge sha iyol you sha er we kpaa i̱ de meen we ga yô.” (Mbagalatia 6:1) Iwasen i mbatamen ve ne se sha u kôôm se ne doo se kpishi je!

11. Gba u se er nyi sha er se kar ayol a ase se fa aluer se mba ken jighjigh u nan her yôô?

¹¹ Ityakerada yase man mbamkombo mba Mbakristu man mbatamen cii ka uiyua mba dedoo mba Yehova a ne se yô. Kpa aluer ka u se kar ayol a ase se nenge sea lu ken jighjigh u nan her yô, a gba u se tôv ayol ase se nenge kwagh u se lu eren kpaa. Nahan zum u se lu ôron ityakerada yase shin i lu wan se kwagh ken Ruamabera yô, doo u se pine ayol a ase ser: ‘Ka kwagh wam i lu ôron heen yee? M eren kwagh u i lu ôron heen nee? M ngu eren sha atesen a Mbakristu kpa?’ Ieren yase sha akaawan a se zough a mi ken akaa a Yehova a ne se ne kpa i benden a mlu wase u ken jijingi. Bibilo kaa ér: “Or u nan lu ken uma u sha marami la tsô yô, nan ngohol akaa a jijingi u Aôndo ga, gadia ka nan akaa a ibume . . . Kpa or u nan lu ken mlu u jijingi yô, nan karen akaa cii.” (1 Mbakorinte 2:14, 15) Nahan doo u se lu a mnenge u vough sha akaa a se er ken ityakerada yase man umagazin asev kua ungeren mbagenev, man akaa a se ongo ken mbamkombo shin sha zwa u mbatamen la ga he?

‘Timen Nen ken Ayol a En’

12. U timen ken ayol a ase la inja na yô ér nyi?

¹² U timen ken ayol a ase la inja na yô, ka u henen sha mlu wase. Lun yô kape se lu ken mimi je la, kpa mlu wase u ken jijingi ngu nena? U timen ken ayol a ase la wa u tesen ser se via ken jijingi shi tesen iwuese sha mbamne mba ken jijingi kpaa.

13. Er i nger ken Mbaheberu 5:14 nahan, kanyi i lu ikyav i tesen mvie wase?

¹³ Ka ikyav i tesen ér se mba Mbakristu mba ve vie i nyi i doo u se ker ken ayol a ase? Apostoli Paulu nger ér: “Kwaghyan u taver yô, ngu sha ci u mbaganden, ka ve mba ve er tom sha mkav u ken ishima, hoghor ve u paven kwagh u dedoo a kwagh u bo.” (Mbaheberu 5:14) Se tese ser se via sha u tsaase mkav wase u ken ishima. Gba u se tsaase mkav wase sha u dondon atindiakaa a ken Bibilo, vough er or u eren anumbe kpa ka i gba u nana tsaase alegh a iyolough a nan ve nana fatyô u hemban anumbe nahan.

14, 15. Hii nan ve i doo u se nôngo kpoghuloo se hen akaacimin a ken Mkaanem ma Aôndo?

¹⁴ Kpa cii ve se tsaase mkav wase yô, a gba u se lu a mkav. Nahan, gba u se henen Bibilo sha tseeneke wase hanma shighe. Aluer se mba henen kwagh sha tseeneke wase hanma shighe, hemban cii je yô, aluer se mba timen sha akaacimin a ken Mkaanem Aôndo yô, se lu tsaase mkav wase. I time sha akaacimin kpishi ken Iyoukura ken anyom a karen la. Nahan ka sea nenge a ngeren mba ve tim sha akaacimin ne yô, se er nena? Ka se cia u ôron ve sha ci u mba a akaa agen ker a a lu “ican u kaven” yumu? (2 Peteru 3:16) Se mba eren nahan ga, kpa ka se nôngo kpoghuloo se kav kwagh u i er ker la.—Mbaefese 3:18.

¹⁵ Man aluer ka taver se u henen kwagh sha tseeneke wase yô, se er nena? Doo u se nôngo kwagh kpoghuloo se maa isharen i henen kwagh saan saan ken a vese.b (1 Peteru 2:2) Kwagh u una wase se ve se vese se hingir mba vian yô, ka u henen u yan kwaghyan u taver, ka akaa a mimi a a hembe zan shimi a ken Mkaanem ma Aôndo je la. Aluer se fa mimi mban ga yô, mkav wase una yina tahav. Kpa u ngu wer ka mkav tseegh se lu a mi ve se tese ser se via ga. Gba u se yaren tom a mfe u se zough a mi ken Mkaanem ma Aôndo la ken uma wase ayange ayange.

16, 17. Orhenen Yakobu wa se kwagh ér se hingir ‘mbaeren a er sha kwaghôron’ nena?

¹⁶ Iwuese i se lu a mi sha mimi u se henen ken Mkaanem ma Aôndo la kpa ka ikyav igen i tesen ér se mba timen ken ayol a ase. Se mba tesen iwuese ne sha ityom i se eren sha jighjigh la. Orhenen Yakobu ôr injakwagh igen i dedoo sha u pasen se kwagh u gbenda u timen ken ayol ase ne, ér: “Hingir nen mbaeren a er sha kwaghôron la, i̱ de lu mbaungwan a ungwa tseegh, tsughun ayol a en ga. Gadia aluer ma or ngu ungwan kwaghôron la, kpa nan ngu eren sha mi ga yô, nan ngu inja er or u nan nenge ishigh ki nan ki marami la ken ijingi nahan. Gadia ka nan nenge iyol i nan, kpa nan yemen kera yô, fese je i hungur nan er nan lu yô. Kpa or u nan kenger sha tindi u vough u a pasen se a toho la shi nan veren ishima yô, á saan nan iyol ken aeren a nan cii, gadia u ungwan kwagh yô, nan ngu or u kwagh hungur nan fefa ga, kpa nan ngu or u eren tom je.”—Yakobu 1:22–25.

¹⁷ Yakobu ngu kaan a we heen ér: ‘Kenger ken ijingi i Mkaanem ma Aôndo nahan kar iyol you nenge mlu wou. Eren kwagh ne hanma shighe cii. Time sha iyol you sha kwagh u ú er ken Mkaanem ma Aôndo la. Shi kôr kwagh u ú er la saa a mi, a de hungur we ga. Sôr mlu wou sha ajiir a u nenge we doo u ú sôr la.’ Kpa ashighe agen ka i lu zange u dondon kwaghwan ne ga.

18. Hii nan ve i lu kwagh u taver kpishi u dondon kwaghwan u Yakobu laa?

¹⁸ Nenge ase ikyav sha tindi u i we ér i pasen kwaghaôndo la. Paulu nger ér: “Ka ken ishima ka i na jighjigh sha u zuan a ishô ye, shi ka sha zwa ka i pase sha u zuan a myom ye.” (Mbaromanu 10:10) A gba u se sôr mbamlu asev cii ve se fatyô u pasen jighjigh u nan wase sha zwa sha u zuan a myom ye. Tom u pasen kwagh ka u taver se mbagenev u eren kpen kpen. U eren ú sha ishima i tseen shi veren ú hiihii ken uuma asev je yô hemba kan kwagh u i gbe u se sôr inja shi se na ayol a ase ve se er ye. (Mateu 6:33) Kpa ka sea hingir mba eren tom u Aôndo a ne se ne yô, i saan se iyol sha ci u civir i ka u va Yehova a mi la. Nahan yô, se mba pasen loho u Tartor ne sha ishima i tseen kpa?

19. Doo u ityom yase i jighjigh ia kua nyi man nyi nahan kere?

¹⁹ Doo u ityom yase i jighjigh ne ia wa nyi man nyi kere? Paulu kaa ér: “Akaa a ne hen her a mo man ne ngohol man ne ungwa man ne nenge a mi ken mo yô, ka a je eren nen a, man Aôndo u bem Una lu a ven ye.” (Mbafilipi 4:9) Ka se tese inja or i se lu la sha u eren sha akaa a se hen man a se ngohol man a se ongo shi se nenge la kpaa. Akaa ne cii tile sha iyoltseghan yase i Mbakristu man mlu u se lu mbahenen la. Yehova wa se kwagh sha ikyev i profeti Yesaia, ér: “Ka gbenda je ne, za nen sha u.”—Yesaia 30:21.

20. Ka unô ior nahan ve lu a inja hen tiônnongo kpen kpene?

²⁰ Nomso man kasev Mbakristu mba ve henen mkaanem ma Aôndo kpoghuloo, shi ve pasen loho u dedoo sha gbashima, mba ve til sha mimi shi ve suen Tartor sha jighjigh la mba tiônnongo a inja je zua ga. Mlu ve hen tiônnongo ka a na tiônnongo u ve lu her la a seer taver. Mba a inja kpen kpen, gadia mbahev mba kpishi mba i gbe u a wase ve yô. Ka sea dondo kwaghwan u Paulu a we se ér se ‘kar ayol a ase se fa aluer se mba ken jighjigh u nan, shi se time ken ayol a ase’ la yô, se bende a mbagenev sha gbenda u dedoo kpen kpen.

I Saan We Iyol u Eren Ishima i Aôndo

21, 22. A saan se iyol u eren ishima i Aôndo nena?

²¹ Davidi, Tor u Iserael u sha ayange a tsuaa la wa icam ér: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam; atindiakaa a Ou ngam ken ishima.” (Pasalmi 40:8) Yange doo Davidi u eren ishima i Aôndo. Sha ci u nyi? Sha ci u atindi a Yehova lu un ken ishima. Davidi yange fa er una zende sha igbenda i Yehova yô.

²² Aluer atindi a Aôndo nga se ken ishima yô, se lan gbenda u se zende sha mi ga. Shi a saan se iyol u eren ishima i Aôndo kpaa. Sha nahan yô, se “nôngo” nen kwagh kpoghuloo se civir nen Yehova a ishima yase cii.—Luka 13:24.

[Footnotes]

Baver We Kpa?

• Se kar se fa aluer se mba ken jighjigh u nan her nena?

• U timen ken ayol a ase la wa nyi man nyi kere?

• Se tese ser se mba Mbakristu mba vian nena?

• Ityom yase i jighjigh ka i wase se u timen ken ayol ase nena?

[Picture on page 9]

U fa gbenda u vesen u karen fan aluer u ngu ken jighjigh u nan her kpa?

[Picture on page 10]

Ka se tese ser se mba Mbakristu mba vian sha u tsaase mkav wase

[Pictures on page 11]

Ka se tese kwagh u se lu la sha u hingir ‘mbaungwan a ungwa tseegh ga kpa lun mbaeren sha kwaghôron’ u se ongo la