I Doo Ú U Henen Mkaanem Ma Aôndo

“Me hen kwagh kpaa sha tom Wou cii; me hen kwagh ken ishima sha aeren a Ou.”—PASALMI 77:12.

 1, 2. (a) Hii nan i gbe u se ver shighe u henen sha kwagha? (b) Ikyav i or henen sha kwagh la ér nyi?

ER SE lu mbahenen mba Yesu Kristu yô, kwagh a̱ hemba gban se sha mlu wase vea Aôndo man ityôkyaa i í ne ve se lu civir Un la. Kpa, nyian ne ior kpishi ngee a akaaeren je yô, mba kera veren shighe ér vea hen sha kwagh ga. Ve nyôr iyol cou cou ken uyôughyôugh mba keren kpoghuloo gban uwer ga man akaa a kasua a zeren yamen kpii kua iemberyolough i gban keren tsô la. Se fatyô u palegh mzende u ior ve gbe zendan akaa ityô tsô ne nena? Doo u hanma iyange yô, se ver shighe u henen sha ityom i Yehova man aeren a na vough er hanma iyange ka se ver shighe u eren akaa a hange hange er u yan kwaghyan shi yaven nahan.—Duteronomi 8:3; Mateu 4:4.

² Ú tilen a ishima shimi ú henen sha kwagh kpa? Inja i u henen sha kwagh yô ér nyi? Ikyav i ishember ne yô ka u or geman ishima i nan veren sha kwagh zutuu: u gbidyen kwar sha kwagh, hemban cii je yô, u lun ving henen sha kwagh vighe vighe shi henen vindi vindi kpaa. Kwagh ne ngu a inja hen a vese nena?

 3. U zuan a mzehemen sha akaa a ken jijingi la gba zua sha nyi jighilii?

³ Doo sha er kwagh ne una umbur se kwagh u yange apostoli Paulu nger hen or u shiren tom a na imôngo Timoteu la, a kaa wener: “Ver ishima u ôron ior Bibilo man u wan kwagh man shi u tesen zan zan me kar van. . . . Nôngo sha akaa ne, penda ishima sha mi sha u ior cii vea nenge mzehemen wou yô.” Een, Paulu yange ver ishima ér a̱ zua a mzehemen, shi mkaanem nam mara tese ér u nôngon sha akaa a ken jijingi la gba zua sha mzehemen. Nyian kpa kape i lu vough je la. Gba u sar se “nôngo” shi se ‘ver ishima’ sha akaa a ken Mkaanem ma Aôndo sha er se zua a mkom sha mzehemen wase u ken jijingi yô.—1 Timoteu 4:13-15.

 4. Ka akaa a nyi u fatyô u yaren tom a mi aa a wase ú u henen sha mkaanem ma Yehova hanma shighe?

⁴ Shighe u a hembe doon u we henen sha kwagh la har sha ian you man akaa a eren a hen tsombor wou la. Mbagenev kpishi sev ka mbu a aven yô ve gbidye kwar sha ivur Bibilo shighe u ve̱ er antakerada u i yer ér Examining the Scriptures Daily la yô. Jighilii yô, iorov 20,000 mba ve ne ayolave u eren tom ken Betel tar sha won cii la ka ve hii hanma sev sha u tôôn miniti 15 henen sha ivur Bibilo i sha iyange la. Shin er ka i lu iorov kpuaa, er iorov unyiin nahan tseegh ka ve na kwaghôron sha hanma sev nahan kpa, mbagenev mba ken tsombor u Betel la cii yô ka ve tema ve penda ishima sha kwaghôron la man ngeren u í lu ôron la. Mbashiada mbagenev ka ve gbidye kwar sha mkaanem ma Yehova shighe u ve lu yaren tom yô. Ka ve ungwa icer i Bibilo man i magazin u Iyoukura man u Awake! i í hila lu ken ijô igenegh la. Kasev mbayaav mbagenev kpishi kpa er kwagh ne nahan shighe u ve lu eren ityom ve i hen ya yô. Sha kpôô yô, mba dondon ieren i Orpasalmi Asav la, yange nger wener: “Me ter aeren a TER; een, me umbur akaakpilighyol a Ou a sha ayange a tsuaa la. Me hen kwagh kpaa sha tom Wou cii; me hen kwagh ken ishima sha aeren a Ou.”—Pasalmi 77:11, 12.

U Lun a Ieren i Vough la Ve A Akaa A Dedoo

 5. Hii nan i lu kwagh u hange hange u henen kwagh iyol yase?

⁵ Ken tar wase u ainge u TV, man uvidio man ukômputa ne, takerada u ôron kera gba ior kwagh ga, mbagen de a de u ôron kuaa je, shin mba kera fe ôron ú kpishi ga. Mayange je kwagh a de lu nahan hen atô u Mbashiada mba Yehova ga. Sha kpôô yô, Bibilo i ôron ka gbenda u uma u ú lu zan a vese hen Yehova yô. Anyom kar udubu imôngo hegen sha shighe u Yoshua lu tôô tôgh ku Mose ku hemen Iserael la. Lu u Yoshua una ôr Mkaanem ma Aôndo iyol na sha er una zua a iveren i Yehova yô. (Yosua 1:8; Pasalmi 1:1, 2) Kwagh ne ngu hange hange nyian kpaa. Er mbagen ve hen makeranta kpishi ga yô, alaghga a lu ve ican u ôron mkaanem man, shin a lu ve zege tom u ôron ma. Nahan yô, kanyi ia wase se u lun a isharen i ôron shi henen Mkaanem ma Aôndo? Se zua a mlumun sha mpin ne ken mkaanem ma Tor Solomon ma i nger ken Anzaakaa 2:1-6 la. Wea lumun yô, bugh Bibilo you ôr avur ne. Nahan se lam sha á imôngo.

 6. Kanyi ieren i doo u se tese sha mfe u Aôndo laa?

⁶ Se hii sha kwaghwan u a lu heen ne, ér: “Wan wam, aluer u ngohol akaaôron am, man u koso atindi am her a we, je, er u ver ato ou sha kwaghfan, u ver ishima you sha mkav yô, . . . ” (Anzaakaa 2:1, 2) Mkaanem man tese se nyi? Ma tese se ér hanma wase nan ngu a tom u henen mkaanem ma Aôndo. Ver ishima sha kwagh u i ôr ér “aluer u ngohol akaaôron am” la. “Aluer” u i ôr heen ne ka tamen kwagh, gadia uumace kpishi mba veren ishima sha Mkaanem ma Aôndo ga. U Mkaanem ma Aôndo ma doo se u henen yô, a gba u se wa iyol se kegh a kegh u ngohol akaaôron a Yehova shi nengen á ser ka kwagh u injaa u mayange je se̱ soo ser a saa ga yô. Mayange je se de ser akaaeren a ase aa sha ayange ayange la a iv ken a vese je se kera zua a ian ga, shin a dan se ishima se hii u nengen Mkaanem ma Aôndo ashe ashe shin se hii u lun a akperan sha ma ga.—Mbaromanu 3:3, 4.

 7. Hii nan ve i doo u hanma shighe yô se nôngon u lun ken mbamkombo mba Mbakristu shi se veren ato?

⁷ Sha mimi yô, ka se “ver ato” se ungwa Mkaanem ma Aôndo dedoo zum u i lu pasen ma ken mbamkombo asev mba Mbakristu la kpa? (Mbaefese 4:20, 21) Ka se “ver ishima” sha er se zua a mkav kpa? Alaghga or u nan lu nán kwaghôron la nan fa kwaghôron tsembelee ga, kpa er nan lu pasen Mkaanem ma Aôndo je nan kuma u se ver ato a nan. Kpa, u se keghen ato sha kwaghfan u Yehova yô, gba u saa hanma shighe yô se nôngon u lun ken mbamkombo mba Mbakristu. (Anzaakaa 18:1) Hen ase er yange a lu ma orhenen u alaghga yange nan bunde mkombo u yange i zua sha kpoiyou u sha ken Yerusalem sha Pentekosti u 33 S.W. la ken ishima yô! Shin er mbamkombo asev ve kpilighyol er ngula ga nahan kpa, ka Bibilo i̱ í lu takerada u se cii se har sha ú la ka i ôr ker ye. Sha nahan yô, hanma mkombo cii una fatyô u van se a mbamtsera aluer se ver ato shi se mba bughun Ubibilo asev nengen ker shighe u i lu ôron í la yô.—Aerenakaa 2:1-4; Mbaheberu 10:24, 25.

 8, 9. (a) Gba u se er nyi sha er se hen kwagh iyol yase? (b) U fatyô u tôôn mluainja u zenaria karen sha mfe u fan Aôndo la nena?

⁸ Tor u fan kwagh ne ôr mkaanem ma genegh ma ma dondo sha ma hiihii mara, wener: “Een, aluer wea yila mkav, wea genger imo sha u keren mkav yô, . . . ” (Anzaakaa 2:3) Kanyi ieren shin inja nahan mkaanem man ma pase ér se lu a mi? Een, ma pase se ér se lu a isharen kpoghuloo je i kaven Mkaanem ma Yehova! Ma tese ér se lu a gbashima u henen kwagh sha er se zua a mkav shi se fa er ishima i Yehova i lu yô. Kpa sha mimi yô, gba u se nôngo tsung man se er kwagh ne ye, nahan kwagh ne maa va a vese sha mkaanem ma gen ma Solomon á er ma sha ikyav i tesen yô.—Mbaefese 5:15-17.

⁹ A za hemen wener: “Aluer wea ker un [mkav] er azurfa nahan, man wea ker un er akaa a injaa a i yer yô,” . . . (Anzaakaa 2:4) Kwagh ne umbur se kwagh u ior mbatimen keren myôm ma azurfa man zenaria shin inya ma i kpen nengen ér ka akaa a injaa ken uderimbaanyomov mba ve kar ne la. Ior wua mbagen sha ci u zenaria. Mbagenev sar keren zenaria ken ayange a uma ve jimin cii. Kpa sha mimi yô, zenaria ngu a inja nan je? Aluer u ngu ken deserti man imura kôr ú je u sôôn kpen, nahan kanyi u soo wer i na ú we: Ú soo wer i na ú ijen i zenaria shinii í na ú kuca mngere? Kpa, nenge imba gbashima u ior ve tese sha u keren zenaria u mluainja na man ishe kasua na í tse gbem ga la sha wono!a Gba u se hemba lun a gbashima cii sha u keren kwaghfan man mkav man mfe u fan Aôndo shi fan kwagh u a lu ishima na la! Kpa ka mbamtsera mba nyi ve lu sha u keren akaa nee?—Pasalmi 19:7-10; Anzaakaa 3:13-18.

10. Aluer se hen Mkaanem ma Aôndo yô se zua a nyi?

¹⁰ Solomon shi za hemen a kwaghôron na, wener: “Nahan ú kav mcie u cian TER, mfe u fan Aôndo kpaa, ú zua a mi.” (Anzaakaa 2:5) Kwagh ne kpilighyol tsôô—se uumace mba se lu mbaasorabo ne nahan kpa se fatyô u zuan a “mfe u fan Aôndo,” Yehova, Ter Uhemban sha won cii la! (Pasalmi 73:28; Aerenakaa 4:24) Mbafankwagh tsura man mba i kpen yilan ve ér ka mba bughun ashe mba tar ne zer nôngon uderimbaanyomov imôngo hegen ér vea kav akaamyer a uma man aa sha won jimin cii. Nahan cii kpa, ve fatyô u zuan a ‘mfe u Aôndo’ ga. Sha ci u nyi? Shin er mfe ne a lu ken Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo anyom udubu imôngo hegen nahan kpaa, ve venda un ér á taver ga yum, sha nahan yô, ve fatyô u ngohol shi kaven un ga.—1 Mbakorinte 1:18-21.

11. Ka mbamtsera mba nyi ve lu sha u henen kwagh iyol yase?

¹¹ Solomon shi ta iwanger sha kwagh ugen heen u una fatyô u mgbeghan se yô, á kaa ér: “Gadia TER ne kwaghfan, mfe kua mkav mba dugh ken zwa Na.” (Anzaakaa 2:6) Hanma or u i gbe nan ishima u keren kwaghfan man mfe man mkav cii yô, Yehova ka a na nan gbar gbar man aa mkighir shio. Sha mimi yô, se mba a ityôkyaa i henen Mkaanem ma Aôndo iyol yase, aluer gba u se nôngo kwagh kpoghuloo, se tsaha ayol a ase shi se nyume ayol a ase akaaeren agenegh cii man se er kwagh ne je kpaa. A̱ bunde kpa se yô, se mba a ukôpi mba Bibilo mba i vande gberen yô, gba u sar se nger ukôpi sha ave a ase er ngise mbagenev eren sha ayange a tsuaa la nahan ga!—Duteronomi 17:18, 19.

Zende Zende u u Kom Yehova Yô

12. Doo u kanyi ia lu awashima wase u keren mfe u Aôndo?

¹² Doo u kanyi ia lu awashima wase u henen kwagh iyol yase? Ka sha u se tese ser se hemba mbageneve? Ka sha u se tese ser mfe wase gande icihii? Ka sha u se hingir mba ve fe Bibilo je i gande ôron yôô? Ka nahan ga. Awashima wase ka u lun Mbakristu mba ve ôron shi ve eren kwagh u ve henen la, mba ve we ago iyol hanma shighe sha u wasen mbagenev shi nan ve mmem er Kristu nahan. (Mateu 11:28-30) Apostoli Paulu ta icin ér: “Kwaghfan yô, ne iyolmoron kpa dooshima yô, gem maan a maa.” (1 Mbakorinte 8:1) Nahan yô, se lu nen a ieren i hiden a iyol ijime imba i Mose yange tese zum u kaa a Yehova wener: “Ma U shi tesem igbenda You sha er me fa U yô; sha er i̱ doo U a mo yô.” (Ekesodu 33:13) Een, i lu isharen yase u zuan a mfe sha er se er ishima i Aôndo yô, i de lu sha u tesen ior ser se fa yum ga. Se soo ser se lu mbashiren Aôndo tom mba ve kom shi ve hiden a ayolave ijime yô. Se er sha awashima wase ne nena?

13. Kanyi i gbe u or nana er sha er nana hingir ortom u Aôndo u nan kom yôô?

¹³ Paulu yange wa Timoteu kwagh sha gbenda u una fatyô u eren kwagh u a lu u sha ishima i Aôndo yô, á kaa ér: “Nôngo sha gbashima u veren iyol you sha ishigh ki Aôndo er or u i kar nan nan kom yô, ortom u i gba u nana ya kunya ga yô, or u nan pasen kwaghôron u mimi la jighilii.” (2 Timoteu 2:15) Ishemberkwaghôron i “pasen . . . jighilii” la due ken asember a tesen ieren aa ken zwa Grika aa tsuaa tsuaa la, man ikyav i á yô lu “kwagh u i tende jighilii” shin u ‘tôndon kwagh jighilii.’ (Kingdom Interlinear) Mbagenev kaa ér, kwagh ne tese mlu u orkoron ikyondo ka nan tôndo ikyondo sha gbenda u nan soo u koron í la, shin er orsule ka nan kaha mbaagbur ken sule, man amba akaa la nahan. Aluer kanyi kwagh je or er kpa, gba u kwagh u nan er la una lu vough shin una lu jighilii. Inja na yô, yange gba u Timoteu una “nôngo sha gbashima” na cii sha u veren ishima wener ityesen na man ieren na cii i zua sha mkaanem ma mimi sha er una lu ortom u injaa sha ishigh ki Aôndo, ú i kar nan nan kom yô.—1 Timoteu 4:16.

14. Doo u kwaghhenen wase una bende a ieren yase man a kwaghôron wase nena?

¹⁴ Paulu shi ôr kwagh sha kwagh ne zum u lu wan mba ve lu Mbakristu a na imôngo ken Kolose mbara kwagh la, a kaa wener ve ‘zende zende u u kom Ter, ve̱ doon Un ken akaa cii’ sha u ‘umen atam ken hanma tom u dedoo, shi vesen ken kwaghfan u Aôndo.’ (Mbakolose 1:10) Heen ne Paulu zua u eren kwagh u a kom Yehova la sha u “umen atam ken hanma tom u dedoo” shi “vesen ken kwaghfan u Aôndo” la. U ôron sha gbenda ugen yô, ka er se nengen mfe ser ka kwagh u injaa la tseegh Yehova a nenge wener ka kwagh u hange hange ga, er se yaren tom sha Mkaanem ma Aôndo vindi vindi ken kwagh eren wase man sha kwaghôron wase la kpaa á nenge wener ka kwagh u hange hange. (Mbaromanu 2:21, 22) Inja i kwagh ne yô, ka u kwagh u se lu henen iyol yase la una bende a mhen wase man ieren yase keng keng aluer se soo u eren kwagh u a lu u sha ishima i Aôndo yô.

15. Se fatyô u kuran ishima yase shi wan ikyo sha akaa a se henen ken ishima la nena?

¹⁵ Ayange a ase ne ka ayange aa i hange Satan kpishi u vihin mlu wase u ken jijingi sha u suen ityav mbi ken ishima yase yô. (Mbaromanu 7:14-25) Nahan yô, gba u se kura ishima yase shi se wa ikyo sha mbamhen asev sha er se tese ser se mba kwagh u injaa hen Aôndo wase, Yehova yô. Ikyagh ki utyaav ki se lu a mi yô, ka ‘mfe u Aôndo’ u una fatyô u “haan hanma mhen abata sha u a̱ wa Kristu iko” yô. Kwagh ne hemba kan ityôkyaa i vesen cii i se ver ishima u henen Bibilo ayange ayange yô, gadia se soo ser se dugh mbamhen mba iyolough mba ka se soo ser se er akaa a sha ishima yase tseegh la kera.—2 Mbakorinte 10:5.

Akaa a Wasen Se u Zuan a Mkav

16. Ityesen i Yehova a lu tesen se ne ia fatyô u lun se a inja nena?

¹⁶ Ityesen i Yehova ka i va a mbamtsera mba ken jijingi man mba iyolough. Ka ibume ityesen ga, shi í har sha akaa a ôron a ôr shin takerada tseegh tsô ga. Sha nahan yô, í ôr heen ér: “Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô, M hemen we sha gbenda u ú zenden sha mi la.” (Yesaia 48:17) Yehova ka a hemen se u zenden sha gbenda na u injaa la nena? Hiihii yô, se mba a Mkaanem nav ma a ne i nger la, ka Icighan Bibilo je la. Ka takerada wase u vesen u se er kwagh se civin ker hanma shighe yô. Ka nahan ve i doo u se bugh Bibilo yase shi se ver ishima shighe u i lu ôron kwagh ken mbamkombo mba Mbakristu ye. Se fatyô u nengen a akaainjaa a ka a due sha u eren kwagh nahan la ken kwagh u Oretiopia u eren tom ken ya u tor u i nger kwagh na ken Aerenakaa ityough 8 la.

17. Lu nyi i er sha kwagh u Oretiopia u eren tom ken ya u tor laa, man kwagh ne tese se nyi?

¹⁷ Oretiopia u eren tom ken ya u tor la yange lu or u gema ishima nyôr kwaghaôndo u Mbayuda yô. Yange na Aôndo jighjigh sha gbashima je shi henen Ruamabera kpaa. Er lu zan zende sha ikyekyeutya na yô, lu ôron takerada u Yesaia, nahan Filibu za heregh ayem, tsô a pine un ér: “U kav kwagh u u lu ôron ne kpa?” Ortom u ken ya u tor ne na ikyar sha mpin ne nena? “Á er nan man me kavaa? Saa or nana pasem. Nahan a zamber a Filibu er a̱ unde a̱ tema a na imôngo.” Tsô icighan jijingi tese Filibu, nahan á wase ortom u ken ya u tor ne u kaven kwaghôron u profeti u Yesaia la. (Aerenakaa 8:27-35) Kwagh ne tese se nyi kwagha? A tese se ér u ôron Bibilo ken iuv se tseegh la kuma u zuan a mkav ga. Yehova ka a yar tom a wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh sha ikyev i icighan jijingi na sha u a̱ wase se u kaven mkaanem nav sha shighe vough yô. Ka ve er kwagh ne nena?—Mateu 24:45-47; Luka 12:42.

18. Nongo u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la ngu wasen se nena?

¹⁸ Shin er Yesu yange yila nongo u wanakiriki ne ér ka “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” nahan kpa, a kaa wener ma shighe môm môm kpa ua er kwagh u zan kpe ga ze. Hegen ne kpaa, ka Mbakristu mba ve yen ve lu nongo u anmgbianev mbajighjigh mba i shigh ve mkurem ne ye. Sha shighe u ve ver ishima u eren kwagh u dedoo je kpaa, vea fatyô u eren kwagh u a lu u sha mi ga yô, vough er mbagenev ken nongo ne kpa yange ve er sha ashighe agenegh ken derianyom u hiihii la nahan. (Aerenakaa 10:9-15; Mbagalatia 2:8, 11-14) Kpa, awashima ve ngu vough, nahan Yehova ngu yaren tom a ve u nan se akaa a wasen se u henen Bibilo sha er se maa jighjigh wase ken Mkaanem ma Aôndo man uityendezwa nav kpaa yô. Kwagh u vesen u wanakiriki ne a ne se u henen kwagh iyol yase yô ka Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures la. I gema í jimin cii shin avegher a í ken ijô 42, shi i er mba mgber mba í kposo kposo kuma ukôpi miliôn 114. Se fatyô u yaren tom a í doo doo sha u henen kwagh iyol yase nena?—2 Timoteu 3:14-17.

19. Bibilo i New World Translation—With References ngi a akaa a nyi a a fatyô u wasen se u henen kwagh iyol yase?

¹⁹ Ikyav i tesen yô, nenge ase mgem u Bibilo u New World Translation of the Holy Scriptures—With References (i í lu a ajiir a keren iwanger sha kwagh) la. Ngi a ajiir a tesen ape avur agen a gbe a zough sha agen la, shi ngi a ngeren u shin kpe man ijiir i í yer ér “Bible Words Indexed” la, ka ape i nger asemberatii a á lu ken í cica cii la, shi ngi a ijiir i í yer ér “Footnote Words Indexed” (ape i nger asemberatii a á lu ken ngeren u shin kpe) la, shi ngi a ngeren mba seer nan mpase sha atôakaa 43, kua ufoto mba ityar mba i kper yô, man ufoto mba i cagh ve a cagh kpaa. Bibilo ne shi ngi a “ngeren u tan iwanger” u a pase ape i zough a akaa kposo kposo a i yar tom a mi u geman Bibilo i í doo yum ne la kpaa. Aluer ngi ken zwa u ú fe ú yô, nôngo fa akaa a a lu ker ne cii shi yar tom a á kpaa. Er i lu cii kpa, ka Bibilo i lu ape se hii kwagh henen wase ye, shi se mba a mgber u Bibilo i New World Translation i í pase iti i Aôndo var var shi í te iwanger sha kwagh u hemen u Tartor u Aôndo kpaa yô.—Pasalmi 149:1-9; Daniel 2:44; Mateu 6:9, 10.

20. Ka mbampin mba sha gbar u henen kwagh iyol yase mba nyi i gbe u a na ikyar sha mini?

²⁰ Nahan alaghga se pine ser: ‘Ka igbenda igen i wasen se u kaven Bibilo i nyi nahan kwagh a gbe se a mi? Se fatyô u veren shighe sha u henen kwagh iyol yase nena? Se fatyô u nan sha er kwagh henen wase una hemba doon nena? Ka nena kwagh henen wase una bende a mbageneve?’ Ngeren u a dondo ne una ôr kwagh sha avegher a hange hange a van Orkristu a mzehemen ne.

[Footnote]

Baver We Kpa?

• Inja i u henen sha kwagh yô ér nyi?

• Doo u se lu a nyi ieren sha mhen u henen Mkaanem ma Aôndo?

• Ka awashima u nyi i doo u se lu a mi sha mhen u henen kwagh iyol yase laa?

• Ka akaa a wasen se u kaven Bibilo a nyi se lu a mini?

[Picture on page 23]

Ior mba ken tsombor u Betel mba ve zua a ishimataver ken jijingi sha u henen ivur Bibilo sha mhii u hanma sev

[Pictures on page 23]

Se fatyô u yaren tom a shighe sha gbenda u injaa sha u ungwan icer i Bibilo zum u se lu zan zende yô

[Picture on page 24]

Ior ka ve er tom taveraa shi ve er ú shighe gôgônan kpaa sha er vea zua a zenaria yô. Iniôngon you sha u henen Mkaanem ma Aôndo ngi nena?

[Credit Line]

Courtesy of California State Parks, 2002

[Pictures on page 25]

Bibilo ka kwagh u injaa u una fatyô u van se a uma u tsôron yô