Yehova Tsaase Mbakuran Sha Ci U Ikyumile na
‘Yehova ne kwaghfan, mfe kua mkav mba dugh ken zwa Na.’—ANZAAKAA 2:6.
1, 2. Er nan ve anmgbianev mba nomso mba ve er batisema ka ve nôngo ér vea seer zuan a tom ken tiônnongo?
ORTAMEN ugen, mba yer un ér Nick, a er tom u ortamen hegen kuma anyom ataankarahar nahan, a kaa ér: “Yange saan mo iyol kpishi shighe u i tsuam ér m lu ortamen la. Nahan m tôô ian i civirigh ne mer ka shighe u injaa u me seer eren Yehova tom yô. Shi m nenge mer gba u me sugh un sha akaa a dedoo a a er a mo la. Shi m soo mer me wase mbagenev mba ken tiônnongo sha afatyô wam cii, me wase ve vough er mo kpa mbatamen mbagenev yange ve wasem nahan.” Er saan un iyol kpishi nahan cii kpa, kwagh ugen gema lu zan un iyol. Á kaa ér: “Zum u i nam ortamen la m lu di anyom ikyundu kar a kar tsô, nahan ishima lu zan mo iyol sha ci u m lu henen mer m ngu a mkav kua kwaghfan— kuma u me lu orkuran ken tiônnongo ga.”
2 Akaa nga kpishi a a na mba Yehova a tsough ér ve nengen sha ikyumile la msaanyol yô. Apostoli Paulu yange umbur mbatamen mba ken Efese kwagh môm u una na ve msaanyol yô, wener: “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.” (Aerenakaa 20:35) Anmgbianev mba nomso mba ve er batisema ve lu diakon shin ortamen ka ve seer zuan a aan a vea er Yehova man tiônnongo tom yô. Ikyav i tesen yô, udiakon mba wasen mbatamen tom. Udiakon mban shi mba eren ityom igenegh kpishi i ka i tôô ve shighe, kpa i lu hange hange yô. Aôndo doo anmgbianev mban ishima kua mbawanndor ka nahan ve ve eren ityom i injaa ne ye.—Marku 12:30, 31.
3. Er nan ka i taver mbagenev u nôngon sha er vea kuma sha aan a tom ken tiônnongo?
3 Kpa aluer Orkristu nan soo u nôngon ér nana kuma sha ian tom i diakon shi nana va kuma sha ian i hingir ortamen ga, sha ci u nan nenge ér nan yina di yee? Alaghga ishima ia nyian nan nana lu henen ér kwaghfan u nan kuma u nana lu orkuran ken tiônnongo ga, er Nick kpa ishima nyian un nahan. We kpa u ngu môm ken anmgbianev mba nomso mba ve er batisema, mba ishima i nyian ve nahan yôô? Imba ishimanyian la ka i bo ga. Gadia mba Yehova a we ve ikyumile sha ikyev cii vea va pase un er ve eren a iyôngo na yô. Yesu kaa ér: “Hanma or u i ne nan kpishi, á ker di her a nan kpishi man shi u i ver nan akaa kpishi sha ikyev, ka her a nan á hemba keren kwagh ye.”—Luka 12:48.
4. Yehova wasen mba a tsough ve ér ve nengen sha iyôngo na la nena?
4 Yehova ver ishima ér mba un tsough ve ér ve lu udiakon shin mbatamen la ve eren tom u un we ve sha ikyev la ve tseeghlee? Ei, ka a wase ve sha er vea wa ishima a ityom i i we ve sha ikyev la shi vea za ikyura kpaa yô. Er i vande ôron ken ngeren u a kar la nahan, Yehova ne ve icighan jijingi na, nahan ityamegh ki cighan jijingi kin ka ki wase ve u nengen sha iyôngo na sha dooshima. (Aerenakaa 20:28; Mbagalatia 5:22, 23) Shi Yehova ka a na ve kwaghfan man mfe kua mkav kpaa. (Anzaakaa 2:6) Ka a er kwagh ne nena? De se time nen sha igbenda itiar i Yehova ka a tsaase hanma or u a tsough ér nana nenge sha iyôngo na yô.
Mbakuran mba Fan Tom Ve̱ Tsaase Mbagenev ken Tiônnongo
5. Kanyi yange i wase Peteru kua Yohane ve lu mbakuran mba fan ityesene?
5 Shighe u i va a apostoli Peteru man Yohane sha ishigh ki Mkohol u Mbaajiriv mba ve lu a kwaghfan u taregh la, ve nenge mbaapostoli mban ér ka ‘ior mba fan takerada yum ga shi ka mba lun sha kwarkyaa kpaa ga.’ Kpa, ve fa u ngeren man u ôron, shin er ve za makeranta u mbatesen Ruamabera ga nahan kpaa. Er Peteru man Yohane kua mbahenen mbagenev kpishi za makeranta ga nahan kpa, ve fa u tesen ior kwagh ér i kôr ve ken ishima, je yô ior kpishi mba ve kegh ato a ve yô hingir mba nan jighjigh. Kanyi yange i wase ior mba lun sha kwarkyaa ga ne ve hingir mba fan ityesene? Zum u atejir la ungwa kwaghôron u Peteru man Yohane yô, a “kav er ve luun a Yesu ityô yô.” (Aerenakaa 4:1-4, 13) Sha kpôô yô, yange ve iv a icighan jijingi. (Aerenakaa 1:8) Shi ikyav tese ér, Yesu tese mbaapostoli mbara. Mbaajiriv mba ve fa akaa a ken jijingi ga la je kpa kav kwagh ne nahan. Shighe u Yesu lu shin tar la, a tese mbaapostoli nav er vea kohol ior mba ve lu er ka iyôngo la tseegh ga kpa shi tese ve er vea kura i zum u ia va lu imôngo a tiônnongo yô.—Mateu 11:29; 20:24-28; 1 Peteru 5:4.
6. Ka ikyav i tesen mbagenev i nyi Yesu man Paulu vere?
6 Shighe u Yesu nder shin ku kera la kpa a za hemen u tesen mba tsua ve ér ve lu mbakuran la. (Mpase 1:1; 2:1–3:22) Ikyav i tesen yô, lu un iyol na tsua Paulu ye, shi ver ishima ér i tese un vighe vighe. (Aerenakaa 22:6-10) Ityesen i Paulu ngohol la doo un kpishi, nahan gema tese mbatamen mbagenev kpaa kwagh u hen la. (Aerenakaa 20:17-35) Ikyav i tesen yô, yange tôô shighe tese Timoteu tsung sha er una lu “ortom” u Aôndo “u i gba u nana ya kunya ga yô.” (Timoteu 2:15) Kwagh ne na yô ve hingir u lun kangenaa. Shighe karen yô, Paulu ôr kwagh u Timoteu ér: “A er tom a mo imôngo sha Loho u Dedoo er wan vea ter nahan.” (Mbafilipi 2:22) Paulu yange nôngo ér Timoteu shin ma orgen nana lu orhenen na ga. Kpa wa mba nan jighjigh a na imôngo kwagh ér ve ‘lu mbakaven un er un kpaa, un kaven Kristu nahan.’—1 Mbakorinte 11:1.
7, 8. (a) Ka nyi i tese ér mbatamen ka vea dondo ikyav i Yesu man Paulu yô, kwagh u dedoo a due kere? (b) Ka hanma shighe nahan i gbe u mbatamen vea hii u tesen mba ve kom u lun diakon shin ortamen laa?
7 Mbakuran mba ve tse ken tom ne ka ve dondo ikyav i Yesu man Paulu nahan ve hemen gbenda sha u tesen anmgbianev mba nomso mba ve er batisema la sha er ve kpa vea hingir mbatesen yô. Nenge ase kwagh u orgen u i yer un ér Chad ne. Er vese hen tsombor u ter na man ngô na ve eren kwaghaôndo môm ga nahan kpa, hegen yô a hingir ortamen. A kaa ér: “Ken anyom a karen la, mbatamen mba ve tse ken tom u ortamen wasem nahan m vese ken jijingi. Er terem lu or u nan jighjigh ga yô, mbatamen wam ikyo dedoo, nahan ve hingir mo er ka mbamaren mba ve tesem kwagh u Aôndo nahan. Yange ve tôô shighe ve tesem kwaghpasen, shighe karen yô, ortamen ugen gba tesen mo er me er ityom i i nam ken tiônnongo yô.”
8 Er kwagh u Chad la a tese nahan, mbatamen mba lun a mkav ka ve hii u tesen mba ve lu a isharen i va lun udiakon shin mbatamen la ica i gba cii ve, ve va via ve kuma u lun ortamen shin diakon ye. Sha ci u nyi? Sha ci u Bibilo wa kwagh ér cii man or a kuma sha iaven i diakon shin ortamen yô, saa nana lu a aeren a dedoo shi nana via ken jijingi kpaa. Shi saa “á vande karen” nan sha er a fa aluer nan kuma u lun diakon shin ortamen cii ve a mase veren nan ye.—1 Timoteu 3:1-10.
9. Kanyi tom mbakuran mba ve vie ve lu a mini, man ka sha ci u nyi?
9 Aluer i soo u karen anmgbianev mba ve er batisema yô, hemba doon u a vande tesen ve akaa a i gbe u vea er yô. Ikyav i tesen yô: Aluer i kaa a wanyemakeranta ér nana nger ikyaren i taver man tica u nan vande tesen nan kwagh môm sha akaa a i gbe u nana nger ikyaren sha mi la ga nahan, u hen wer nana pase ikyaren shon kpa? Taver tsô. Sha nahan yô, doo u a vande tesen nan cii ve nana mase ngeren ikyaren la ye. Nahan, atica a a fe ityesen yô ka a tese mbayev kwagh sha er una wase ve u pasen ikyaren tseegh ga, kpa shi vea yar tom a mfe u ve zough a mi la kpaa yô. Kape mbatamen mba ve kav kwagh kpa ka ve tese anmgbianev mba ve er batisema la sha er vea lu a aeren a a kom u a na ve sha tom je la. Mbakuran ka ve tese anmgbianev mban sha er vea kuma u tsuan ve ér ve lu mbatesen tseegh ga, kpa ka i lu sha er vea via a kuma u nengen sha iyôngo tsembelee kpaa yô. (2 Timoteu 2:2) Anmgbianev mba nomso mba ve er batisema kpa ve nôngo sha er vea via a kuma u lun diakon shin ortamen yô. (Titu 1:5-9) Nahan cii kpa, mbatamen mba ve tse ken tom u ortamen ka ve na ayol a ve sha u suen mba ve lu vesen mban shi ve tese ve sha er vea via a kuma u lun diakon shin ortamen sha er vea kuma u eren tiônnongo tom yô.
10, 11. Mbakuran vea tsaase mbagenev sha ityom i vesen nena?
10 Ka sha nyi gbenda nahan mbakuran mba ve fe tom vea tese mbagenev u eren ityom ken tiônnongo? Hiihii yô, kwagh u anmgbianev mba ken tiônnongo una gba mbakuran ishima, nahan vea duen kwaghpasen a ve hanma shighe shi vea wasen ve sha er vea seer fan u “pasen kwaghôron u mimi la jighilii” yô. (2 Timoteu 2:15) Mbakuran mba ve vie ken tom u tesen ne ka ve pase anmgbianev mban iember i vea er mbagenev tom ve vea zua a mi la shi ve pase ve msaanyol u ve ayol a ve ve zough a mi sha u eren Aôndo tom la. Shi ka ve tese anmgbianev mban kundu kundu sha er ve kpa vea ‘lu ikyumile la ikyav yô.’—1 Peteru 5: 3, 5.
11 Shighe u ka a ver anmgbian diakon yô, mbakuran mba ve vie la ve za hemen u tesen nan. Bruce, ortamen ugen u a er tom u ortamen upuembaanyomov imôngo hegen yô kaa ér: “Ka i doom kpishi u teman vea or u i tsough nan diakon hegh la lamen a nan sha akaa a wanakiriki u jighjigh man u fankwagh a nger la. Shi ka se ôr akaa a i we sha kwagh u tom u i ne nan la, shi ka i doom u eren tom a nan zan zan tom u nan la u kar hough nan.” Er diakon nan lu vian ken tom u nan la, a fatyô u tsaase nan ken tom u sôron iyôngo í i vôr ken jijingi la kpaa. Bruce shi kaa ér, “Ka mea due vea diakon u za sôron ma or shin tsombor yô, m wase nan u tsuan avur a ruamabera a a wase shi aa taver ior mba se lu za sôron ve la asema yô. Aluer ka u diakon nana va hingir orkuran u nan fe tom yô, saa nana hen u yaren tom a ruamabera sha gbenda u una kôr ior sha mtema yô.”—Mbaheberu 4:12; 5:14.
12. Mbakuran mba ve vie vea tsaase mbatamen mba i sember tsuan ve la nena?
12 Mbakuran mba hev kpa ka ve zua a iwasen kpishi shighe u i seer nan ve ityesen yô. Nick, u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Ityesen i yange m ngohol sha ikyev i mbakuran uhar la wasem kpishi. Anmgbianev mban yange ve fa er ka i er akaa ken tiônnongo yô. Nahan kpa ve wa ishima ve kegh ato a mo hanma shighe cii, shi ve gbidye kwar sha mbamnenge av zulee shin er ashighe agenegh ve lumun a mi ga nahan kpaa. Shi mhir u ve hiden a iyol jime kua icivir i ve naan anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo la tesem kwaghfan kpishi. Mbatamen mban shi tesem er i doo u yaren tom a Bibilo tsembelee zum u m lu nengen sha ma mzeyol shin shighe u m lu taver or ishima yô.”
Aôndo Tsaase Mbakuran sha Mkaanem Nam
13. (a) Kanyi i gbe u anmgbian nana er ve nana lu orkuran u fan ityesene? (b) Er nan ve Yesu yange a kaa ér: “Ityesen i m tesen ka i yam ga”?
13 Sha mimi yô, Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la ngi a atindi man akaawan kua aeren a i gbe u orkuran nana dondo ve “nana̱ kuma nana̱ lu a agoyol sha ci u hanma tom u dedoo” yô. (2 Timoteu 3:16, 17) Aluer anmgbian nan fa takerada kpishi je kpa, ka mfe u Ruamabera u nan lu a mi la man gbenda u ka nan yar tom a mfe shon la ua wase nan u lun orkuran u fan ityesen ye. Hen sha kwagh u Yesu ne. Er un hemba kwaghfan shin tar shi hemba mfe kua mkav shi lu orkuran se ken jijingi u a hemba fan kwagh nahan je kpa, mayange suur sha kwaghfan na shighe u una tesen iyôngo i Yehova ga. A kaa ér: “Ityesen i M tesen, ka i Yam ga, kpa ka i Un u A tindim la.” Ka sha ci u nyi Yesu gema icivir na Ter na u sha laa? A kaa ér: “Or u nan gbe ôron kwagh sha tahav mbu nan iyol i nan yô, ka icivir i nan tsô nan keren ye.”—Yohane 7:16, 18.
14. Mbakuran vea palegh u keren icivir ve ayol ave nena?
14 Mbakuran mba jighjigh mba keren ér ior ve na ve icivir ga. Mba haren kwagh wan ve sha mfe ve ga, kpa ka i lu sha Mkaanem ma Aôndo. Ve fa ér tom u orkuran yô, ka u wasen iyôngo sha u i zua a “mhen u Kristu,” ka mhen u ve mbatamen ga. (1 Mbakorinte 2:14-16) Ikyav i tesen yô, aluer ortamen u nan lu wasen tsombor ugen u sôron mbamzeyol mba ken ivese nan har kwaghwan u nan sha mbamhen mba nan tseegh nan kera dondo kwaghwan u ken Bibilo ga, shin nan dondo akaawan a “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a nger la ga yee? (Mateu 24:45) Alaghga nana har kwaghwan u nan sha aeren a ityôô a hen ningir u nan shin sha mfe u nan u a yen la tseegh. Sha mimi yô, aeren a ityôô agen aa lu a bo ga ase je, shi ortamen la kpa alaghga nana lu a mfe kua kwaghfan kpa kpishi. Kpa iyôngo ia hemba zuan a iwasen shighe u mbakuran ve taver í ishima ér i ungwa imo i Yesu shi i kegh ato sha akaaôron a Yehova, i de kera lu sha mbamhen mba iorov shin sha aeren a ityôô ga la.—Upasalmi 12:6; Anzaakaa 3:5, 6.
“Wanakiriki u Jighjigh man u Fan Kwagh” Tsaase Mbakuran
15. Kanyi tom Yesu a ne “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh,” man er nan ve nongo u wanakiriki ne u lu zan ikyura ken tom nee?
15 Apostoli Peteru man Yohane man Paulu cii ve lu mbakuran mba̱ ve lu ken nongo u Yesu a yer ér “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la yô. Nongo u wanakiriki ne ka anmgbianev mba Yesu mba ken jijingi mba i shigh ve mkurem ve lu shin tar mba ishimaverenkeghen ve i lu u za teman tor a Kristu imôngo sha la. (Mpase 5:9,10) Iyenge i anmgbianev mba Yesu mba ve mase shin shin tar ne la pande kpishi ken ayange a masejime ne. Nahan kpa, tom u pasen loho u dedoo u Tartor, u Yesu a we wanakiriki u fan kwagh ér a er cii man mkur una va la hemba ngeen hegen cii. Er i lu nahan je kpa, nongo u wanakiriki ne ngu zan ikyura ken tom ne kpen kpen! Sha ci u nyi? Sha ci u ve tese mbagenev mba ve lu nongo u “iyôngo igen” la sha er vea wase ve u eren tom u pasen shi tesen ior loho u dedoo ne yô. (Yohane 10:16; Mateu 24:14; 25:40) Ka mba ve lu ken iyôngo igen la ve hembe tôôn vegher u hemban kehen ken tom ne nyian ye.
16. Nongo u wanakiriki ne ka u tsaase mbagenev nena?
16 Nongo u wanakiriki ne ka u na ityesen ne nena? Ken derianyom u hiihii la, wanakiriki ne ver ior ér ve tesen mbatamen mba ken tiônnongo shi ve tsuan mba ve kom yô, mbatamen mban di ve geman ve tesen iyôngo. (1 Mbakorinte 4:17) Nyian kpa kwagh kaha ga. Mbahemenev mba Shin Tine, ka ve tsua ior mba ve lu ashe a ve la ér ve tsuan udiakon kua mbatamen ken atôônanongo udubu imôngo tar sha won cii shi ve tesen kpaa. Mbahemenev mba Shin Tine mban ka annongo u kpuaa u mbatamen mba i shigh ve mkurem mba ve til sha ityough ki nongo u wanakiriki la. Mbahemenev mban shi ka ve sôr makeranta ve ver sha u tsaase Ukômatii mba Nengen sha Branci man mbatamen mba sôron atôônanongo man mbatamen kua udiakon sha er vea hemba nengen sha iyôngo sha inja yô. Shi ka i seer tesen ve kwagh u vea er yô, ken uwashika man Iyoukura kua ityakerada igen er ú i yer ér Organized to Do Jehovah’s Will la nahan.a
17. (a) Yesu na nongo u wanakiriki ne jighjigh nena? (b) Mbakuran mba ken jijingi vea tese ér ve na nongo u wanakiriki ne jighjigh nena?
17 Yesu na wanakiriki ne jighjigh a ishima i môm je yô, “a wa akaa a na cii sha ikyev na,” inja na yô ka akaa a Tartor u Aôndo a shin tar ne cii je la. (Mateu 24:47) Mbakuran mba i tsough ve la kpa ka ve tese ér ve na nongo u wanakiriki ne jighjigh sha u dondon akaawan a Mbahemenev mba Shin Tine ve ne ve la. Zum u mbakuran ka vea tsaase mbagenev shi vea de ér Mkaanem ma Aôndo ma hemen ve shi vea er sha akaawan a nongo u wanakiriki la yô, kwagh la a va a bem hen atô u ikyumuile. Doo se kpishi er Yehova a tsaase ior mba ve lu nengen sha mkpeyol u hanma or ken tiônnongo sha gbashima nahan!
[Footnote]
a Ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye.
U Na Mlumun We Nyi?
• Mbakuran mba ve vie la ka ve tsaase mbagenev nena?
• Er nan mbakuran ve tesen mbamhen vev ga?
• Mbakuran ka ve tese ér ve na nongo u wanakiriki ne jighjigh nena, man ka sha ci u nyi?
[Picture on page 25]
Mbatamen mba ken Kristu ka ve tese agumaior a ken tiônnongo
[Picture on page 26]
“Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ka a sôr aan kpishi a ver sha u tsaase mbatamen