Yehova Ôr “Ice Yen I Sha Ityou” Cii

“Mô [atsator] môm tsô kpaa una gba gban shin inya ga saa Ter wen Una fa. Zan zan ice yen i sha ityou kpaa, i ôr i cii.”—MATEU 10:29, 30.

 1, 2. (a) Er nan ve Yobu hen ér Aôndo undu unu? (b) Mkaanem ma Yobu ôr a Yehova la tese ér ishima vihi un a na shinii? Pase ase yôô.

ORGEN lu i yilan un ér Yobu. Mbamzeyol yange ve ta sha a na kpishi. Akaa a na cii saa ishe, aahe u kpilighyol wua un ônov, shi wen iyolna na kpa bouange kende un inya. Mbamzeyol mban nyôr un iyol gande tsô a kaa ér: “M ngu vaan a We, kpa U bughum zwa ga, m mough, m tile sha, kpa U gba kenger mo ving tsô. U gema U kera ngum or u zungwen mhôônom ga; ka sha agee a uwegh Ough U tevem a ican ye.” I nger mbamzeyol mba vihin tsung mba ve ta sha Yobu ne ken Bibilo sha ci u iwasen yase.—Yobu 30:20, 21.

² Mkaanem ma Yobu ôr la tese ér ishima vihi un a Aôndo shinii? Ei, ma tese nahan ga. Yobu lu vaan a vaa iyol er mbamzeyol ve te sha na i nyer un iyol di tsô. (Yobu 6:2, 3) Yange fa er i lu Satan jighilii a lu uwegh sha atsan a na ga, nahan hen sha lan ér Aôndo gema ijime a na. Sha shighe ugen la kaa a Yehova wener: “Ka nyi U yer ishigh Yough, U gem U nengen mo er m ngu orihom Wouwe?”a—Yobu 13:24.

 3. Shighe u kwagh a er se yô, ka akaa a nyi nahan alaghga se hen sha mini?

³ Nyian kpaa, ior mba Yehova mba yan atsan atô kposo kposo, mbagen mba yan ican sha ci u ityav man ayôôso a patii, kua uaahe man iyolbeen man iangev shin ibanave man atôakyaa agen kpaa. Ajiir agen yô, gomoti cir tom u pasen kwagh, nahan ior mba Yehova mba yan ican. We kpa alaghga u lu yan atsan atô kposo kposo. Nahan ú hen wer Yehova gema ijime a we. Aluer ka nahan yô, umbur kwagh u i er ken Yohane 3:16 la. Ijiir la kaa ér: “Tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la.” Kpa, aluer ican tser ú man ú ngu zuan a iwasen ga yô, alaghga ú hen wer: ‘Kwagh wam doo Aôndo ishima je kpa? Shin a nenge er m lu yan ican jeo? Kwagh gba un sha kwagh wam je kpa?’

 4. Lu nyi i̱ za Paulu iyol gbem ve gba u una wa ishima a mini, man imba kwagh la ia fatyô u eren se nyian kpaa nena?

⁴ Hen sha kwagh u er apostoli Paulu la. A kaa wener: “I nam saa ken iyol, ka ortyom u Satan je, sha u a̱ gbidyen mo, m̱ de kenden iyol sha yum ga yô. Sha kwagh ne m sôn Ter kwa tar mer, kwagh ne a̱ due ken mo kera.” Yehova ungwa zamber na ne. Kpa kaa ér una bee Paulu mzeyol na la sha ma ivande ga. Lu u Paulu una suur sha tahav mbu Aôndo sha er mbu a wase un u wan ishima a ‘saa u lu un ken iyol’ la yô.b (2 Mbakorinte 12:7–9) We kpa adooga ma kwagh ngu zan we iyol er Paulu nahan. Nahan ú ngu henen wer, ‘er i lu inja er Yehova ngu eren kwagh sha ican yam ga nahan kwagh ne tese ér á fa mlu wam ga, shin kwagh gba un sha kwagh wam ga shinii?’ Ka nahan ga cii! Yesu yange ôr kwagh a mbaapostoli nav shighe u tsua ve ica lu a gba ga la, man kwaghôron shon tese ér Yehova we hanma or u nan civir un sha jighjigh cii ikyo. De se nenge er mkaanem ma ôr a ve la ma a taver se ishima nyian yô.

Yesu Kaa a Mbaapostoli Nav Ér Ve ‘De Cie Ga’ sha ci u Nyi?

 5, 6. (a) Yesu wase mbaapostoli nav ér ve de lu a mciem sha atsan aa va tser ve la ga nena? (b) Paulu tese ér un ngu a vangertiôr ér Yehova una wa un ikyo nena?

⁵ Yesu yange na mbaapostoli nav tahav mbu mbu gande orumace yô, á na ve “tahav sha ujijingi mba hôngorouv er ve̱ dugh ve, man shi ve̱ bee hanma inja i uange man hanma inja i mkpeyolga” cii. Er ve lu a tahav mbun nahan kpa, ve lu iyol ishô sha mbamzeyol man atsan ga. Yesu yange pase ve hanma kwagh u una va tser ve cii. Kpa, gema taver ve ishima ér: “De cie nen mba ve woo iyol tseegh, kpa ve fetyô u wuan uma ga la ze; guda cia nen Un u A fetyô u timin uma kua iyol cii ken gehena” la.—Mateu 10:1, 16–22, 28.

⁶ Yesu ôr mbaapostoli nav anzaakaa ahar a aa wase ve vea fa er i hii ve i gbe u vea cia tôvacan ga yô. Á kaa a ve wener: “Mba teen mbaatsator uhar sha toro gaa? Nahan kpaa mô ve môm tsô kpaa una gba gban shin inya ga saa Ter wen Una fa. Zan zan ice yen i sha ityou kpaa, i ôr i cii. Nahan yô, de cie nen ga; mbaatsator kpishi kpaa ne hemba ve.” (Mateu 10:29–31) Fa wer Yesu kaa ér se de lu a mciem iyol zum u se tagher a tôvacan tseegh tsô maa de ga, kpa a wase se u fan ér se lu a vangertiôr ser Yehova we se ikyo asange asange. A shi nan kpa, apostoli Paulu lu a imba vangertiôr ne, gadia a nger ér: “Aluer Aôndo ta ikaa ken vese yô, ka an je shi nana hendan kwagh a vese? Un u Wan Na iyol Na je kpaa A tange ga kpa A gema Un A na sha ci wase cii yô, Una kera na se akaa cii a Na imôngo wuee ga yee?” (Mbaromanu 8:31, 32) We kpaa, aluer ú za hemen u civir Yehova sha mimi yô, nyityô mzeyol u ú tagher a mi cii, ú lu a vangertiôr wer Yehova we ú ikyo. Aluer se hen sha kwaghwan u Yesu wa mbaapostoli nav la yô, kwagh la una seer wasen se u fan ser Yehova we se ikyo.

Atsator Je kpa Gba Kwagh

 7, 8. (a) Ior yange ve nengen mbaatsator sha ayange a Yesu la nena? (b) A shi nan kpa, i nger ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki mbaatsator mbakiriki la ken Mateu 10:29 sha ci u nyi?

⁷ Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u atsator la tese ér Yehova we hanma or u nan civir Un cii ikyo. Hen ase sha kwagh u mbaatsator. Sha ayange a Yesu la, ior yaan mbaatsator, kpa er ve vihin iyiav yô, ior nengen annyonov mban ér ka inyon i vihin iyiav. Mbaatsator yange ve de ishar shi ve gba ishe ga, yange or a tôô toro môm tseegh kpa nan yam mbaatsator uhar. Nana tôô toro uhar yô, nan yam mbaatsator unyiin shi i seer nan môm i bee utaan inja er u i ne nan isheer la gba kwagh ga nahan!—Luka 12:6.

⁸ Shi hen sha kwagh u undu u atsator kpaa. Aluer u tôô atsator u vesen u kar sha inyon igen kpishi yô ú nenge wer a gba ikyev ga. Nahan je kpa, ishember i ken zwa Grika i i nger ken Mateu 10:29 ér “mbaatsator” la tese ér ka mbaatsator mbakiriki. A shi nan kpa, Yesu soo wener mbahenen nav ve fa ér un ngu ôron kwagh u annyon u a hembe ndahar shi a hembe gban kwagh ga cii la.

 9. Ikyav i Yesu a tese sha mbaatsator la tese kwagh u vesen u nyi?

⁹ Ikyav i Yesu tese sha mbaatsator la pase kwagh u soo ér mbahenen nav ve fa la wang. A soo ér ve fa ér: Kwagh u uumace ve nengen ér ngu ityôkyaa ga la, ka kwagh u injaa sha ishigh ki Yehova Aôndo. Yesu seer pasen mimi u kwagh ne wener ma an-atsator môm tsô una “gba gban shin inya ga” saa Yehova una fa.c Yesu pase kwagh ne wanger wang. Aluer Yehova ver ishima sha annyon u a hembe ndahar shi a gbe kwagh kpaa ga la yô, hire mbamzeyol mba uumace mba ve civir un la ve una ver ishima sha mi ga yee?

10. Kwaghôron u i kaa ér: “Ice yen i sha ityou kpaa, i ôr i cii” ne ngu a inja nena?

¹⁰ Yesu shi seer kwagh ugen sha injakwagh i á ôr sha kwagh u mbaatsator la, ér: “Ice yen i sha ityou kpaa, i ôr i cii.” (Mateu 10:30) Kwaghôron ne ngu tiônôô, kpa a seer tan iwanger sha injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u mbaatsator la. Hen ase sha kwagh ne: Or ngu a agar a icegh sha ityou kuma er 100,000 nahan. Hanma gwarce nôngo u been ugen. Alaghga kwagh a gba se u kpen iyol kenger er gwarce a lu ga. Kpa Yehova Aôndo yô, fa hanma gwarce u sha ityough yasegh, a ôr i iyenge cii. Aluer ice yase i sha ityou je kpa Yehova fa i asange asange kua iyenge i i cii yô, kanyi yase igen je ve una kanshio u fan sha wono? Nahan hanma or u nan civir Yehova cii yô, á fa hanma kwagh u nan kôr inya. Sha kpôô yô, ‘TER nengen ken ishima’ je kpaa.—1 Samuel 16:7.

11. Davidi pase ér un ngu a vangertiôr ér Yehova una wa un ikyo nena?

¹¹ Davidi ngise ya ican kpishi, kpa lu a vangertiôr ér Yehova undu un ga. Á nger ér: “TERE, U tôvom, U fam. Mtem wam man mmough wam kpaa We U fa, U fa mhen wam ken ica je.” (Pasalmi 139:1, 2) We kpaa ú fatyô u lun a vangertiôr wer Yehova fa ú shi a fa mlu wou kpaa. (Yeremia 17:10) Nahan, mayange je, de kur ikyaa fese wer ú gba kwagh ga, nahan ashe a Yehova a a nengen akaa cii la je kpa nga nengen a we ga ze!

“Haa Mliam Am ken Ishegh You”

12. Er nan ve se fe ser Yehova fe atsan a mbacivir un ve ye la vindi vindi?

¹² Yehova fa mba ve civir un la cica cii, shi a fa atsan a hanma ve nan ye la vindi vindi. U tesen ikyav yô, zum u Mbaiserael lu ikpan, i lu eren ve ican la, Yehova kaa a Mose wener: “M nenge ican i ior Av mba ve lu ken Igipiti la, shi M ungwa mliam vem ma ve lu vaan mbatorough a ve la, gadia M fa atsan a ve la.” (Ekesodu 3:7) Ican ka ia tser se shi sea wa ishima a i̱ yô, Yehova a nenge a ishimawan yase shi a ungwa mliam asem kpaa, aluer se fa kwagh ne nahan yô, ishima ia taver se kpen kpen! Sha mimi yô, Yehova gbihin se zum u se lu ken ican ga.

13. Kanyi i tese ér mimi je Yehova we mbatomov nav ikyo?

¹³ Ngise Mbaiserael a yaan ican nahan ishima i za Yehova iyol kpen kpen. Kwagh ne kpa tese ér Yehova we mba ve kôr ikyar a na cii ikyo. Shin er ashighe kpishi Mbaiserael ve ya atsan sha ci u ihyembeato ve nahan kpa, Yesaia ôr er ishima lu Yehova ker a ve yô, á kaa wener: “Sha ican ve i yan la cii, Un kpaa lu yan ican.” (Yesaia 63:9) Nahan, doo u mbacivir Yehova sha jighjigh vea fa ér zum u ve lu yan ican yô, un kpaa ka a yan i a ve ityô. Nahan, kwagh ne na ishima mgbegha ú ker u taver ishima ken ican a mciem shio shi gban uwegh ga, civir Yehova a tahav ou cii ga he?—1 Peteru 5:6, 7.

14. Ka hanma shighe nahan i dugh icam i i nger ken Pasalmi 56 laa?

¹⁴ Tor Davidi dugh icam i i nger i ken Pasalmi 56 la zum u a lu yevese Tor Saulu u lu keren un a ku la. Davidi pase ken icam la er Yehova kura un shi mhôônom kôr un a na ken ican na yô. Davidi yevese Saulu za yer ken Gati, kpa er Mbafilipi mba ken gar ne fa un yô lu cian ér vea va kôr un. Nahan Davidi nger wener: “Mbaihomov av ka ve shi ndyaren mo angahar didi; gadia mba ve nenge ityav a mo sha iyolgengese yô, mba kpishi je.” Er kwagh tsule Davidi man lu a gbenda u waren ga yô, gba Yehova shin ikyum ér a yima un. Tsô a kaa wener: “Ve shi geman akaaôron a am didi; mbamhen vev cii, mba henen u eren mo kwagh u bo.”—Pasalmi 56:2, 5.

15. (a) Inja i kwaghôron u Davidi ôr wener Yehova a haa mliam nam ken ishegh shin a nger ma shin takerada la ér nyi? (b) Zum u se lu wan ishima a atsan a se lu yan sha ci u jighjigh wase u nan la yô, se fatyô u lun a vangertiôr se nyi?

¹⁵ Davidi ôr mkaanem ma kôron ken ishima ken Pasalmi 56:8 ér: “U ôr iyenge i ayem a am cii; haa mliam am ken ishegh You; kera ka ken ruamabera Wou ma lu gaa?” Nenge er mkaanem man ma pase ikyo i wan i Yehova sha wono! Zum u kwagh a tsur se yô, se fatyô u vaan a Yehova ser a wase se. Yesu u lu or u vough je kpa er nahan. (Mbaheberu 5:7) Davidi lu a vangertiôr ér Yehova ngu nengen a ican na i yan, nahan ia hungur un ga, inja er a haa mliam nam ken ishegh shin a nger ma shin takerada nahan.d Alaghga ú hen wer mliam ou ma a iv ken ishegh doo doo shin a lu ngeren ma shin takerada je kpa ma a tôô upeeji imôngo. Aluer kwagh ngu nahan yô, ú fatyô u zuan a msurshima. Bibilo taver se ishima ér: “TER ngu ikua a mba asema a vihin ve la, yem mba ve lu a ishima i zamber yô.”—Pasalmi 34:18.

Kôr Ikyar a Aôndo Kangenaa

16, 17. (a) Er nan ve se fe ser Yehova gem ishigh nagh sha mbamzeyol mba ior nav ga? (b) Yehova na ior ian ér ve kôr ikyar a na nena?

¹⁶ Yehova ‘ôr ice yase i sha ityou,’ kwagh ne tese ér mimi je ngu Aôndo u a veren ishima sha vese shi a we se ikyo yô, man doo se kpishi u civir imba Aôndo ne. Se mba keghen tar u he u Aôndo a tende zwa ér mnyoon man ican ia lu ker ga la, kpa cii man tar la u va yô, hegen je, Yehova ngu eren kwagh u vesen sha ci u ior nav. Davidi nger wener: “Kwaghmyer u TER ngu a mba ve cie Un yô, Una tese ve ikyuryan Na.”—Pasalmi 25:14.

¹⁷ Alaghga se hen ser mayange je “kwaghmyer u TER” una lu a uumace mba ve lu vough ga ne ga! Nahan kpa, Yehova lôhô mba ve cie un ér ve va tsa ken tenti na. (Pasalmi 15:1–5) Nahan, Yehova eren a mbavannya nav nena? Davidi kaa ér, wasen ve sha u ve fa ikyuryan na. Yehova pasen ve “kwaghmyer” na sha ikyev i uprofeti nav sha er vea fa mbaawashima nav man er vea er sha mbaawashima mbara vough yô.—Amoshi 3:7.

18. Er nan ve se fe ser Yehova soo ér se ya ikyar a na?

¹⁸ Sha mimi yô, uumace mba ve yen ne vea fatyô u kôron ikyar a Yehova Aôndo, Uhembansha. Kwagh ne ka kwagh u kundunyol kpishi. Yehova taver se ishima ér se er nahan vough. Bibilo kaa ér: “Kporom nen hen Aôndo, Un kpaa, Una kporom her a ven.” (Yakobu 4:8) Yehova soo ér se ya ikyar kangenaa a na. A vande bughun gbenda veren a ver sha er se fatyô u yan ikyar a na yô. Naagh ku ipaa ku Yesu a ne sha ci wase la bugh se gbenda u kôron ikyar a Aôndo Uhembanagee. Bibilo kaa ér: “Se mba a dooshima sha ci u se vande doon Un ishima je yô.”—1 Yohane 4:19.

19. Ishimawan ia seer taver ikyaryan yase vea Yehova nena?

¹⁹ Zum u se tagher a mbamzeyol mba vihin kpishi kpa se we shima a mi yô, ikyar i se ye vea Aôndo la ia seer taver a taver. Orhenen Yakobu nger wener: “Ishima i taver yô, i̱ kure tom u i vough sha u né lu vough man jimin, né kera yina sha kwagh môm môm ga yô.” (Yakobu 1:4) Aluer se wa ishima ken ican yô, se kure “tom” u nyi? Umbur “saa” u lu Paulu “ken iyol” la. Ishimawan yange i wase un nena? Paulu ôr kwagh u atsan a na ér: “Me ta ihagh sha isheer saan saan sha u agee a Kristu a̱ tema ken mo yô. Nahan yô m rumun isheer sha ci u Kristu kua aheen kpaa, man akaatseren man mbamtev mba sha atsan man atsan a eren kpaa, gadia ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye.” (2 Mbakorinte 12:9, 10) Mfe u Paulu vande lun a mi sha kwagh u Yehova la na yô, soo wener a na un “agee a hemban” sha er una wa ishima a saa la yô. Ishimawan na la yange i wase un u seer kporom a Kristu man Yehova Aôndo.—2 Mbakorinte 4:7; Mbafilipi 4:11–13.

20. Zum u se lu yan ican yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una sue se shi una sur se asema nena?

²⁰ Alaghga Yehova de ican ngi eren we. Aluer kwagh ngu nahan yô, umbur ityendezwa i a er a mba ve cie un la. Á kaa wener: “Mayange Me undu u ga, Me kende u kpaa ga.” (Mbaheberu 13:5) Yehova una fatyô u suen we shi surun we ishima. ‘Ice you i sha ityou’ je kpa a ôr i. A nenge a ishimawan you. Shi mhôônom kôr un a ican you i yan. Shi we ú ikyo sha gbashima. Nahan, mayange je ‘tom wou ua hungur Un ga, shin dooshima u ú tese sha ci u iti Na kpaa ga.’—Mbaheberu 6:10.

[Footnotes]

Baver We Kpa?

• Ka akaa a nyi nahan aa na ve or nana hen ér Aôndo gema ijime a nanaa?

• Injakwagh i Yesu a er sha kwagh u mbaatsator man sha kwagh u m-er u i er iyenge i ice yase i sha ityou la tese se nyi?

• Inja i kwaghôron u i er ér i ‘haa mliam asem ken ishegh’ shin i nger ma ken “ruamabera” u Yehova la ér nyi?

• Se er nan ve “kwaghmyer” u Yehova una lu a vese?

[Picture on page 18]

Er nan ve Yehova dugh “saa” u lu Paulu “ken iyol” la kera ga?

[Picture on page 19]

Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u mbaatsator la tese se nyi?

[Credit Line]

© J. Heidecker/VIREO

[Picture on page 21]

Aluer se mba ôron Bibilo hanma shighe yô, ia wase se se fa ser Aôndo we se ikyo