“Kuran Nen”

“Yô, kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga.”—MATEU 24:42.

 1. Ka i lu Mbacivir Yehova mba ve shir un tom ica i gbe la ke’ ishima nena sha mtse u ve tse eren un tom anyom anyom laa? Na ikyav i tesen.

MBACIVIR Yehova kpishi mba̱ ve shir un tom ica i gbe hegen ne yange ve hen mimi he shighe u vé lù agumaior man agumaukase la je. Di vough e̱r or u teen kasua u yange za zua a tagbede u taver ishe ve tee akaa a na cii sha u yamen un la nahan, kape mbahenen Bibilo mba i girim ve iyol mbara kpa yange ve nyiman ayol a ve shi ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova je la. (Mateu 13:45, 46; Marku 8:34) Ka ve ke’ ishima nena sha mkegh u ve kegh ér vea nenge m-iv u mbaawashima mba Aôndo sha tar kyegh kyegh je í kar a kar shighe u alaghga yange ve kegh iyol ér vea iv laa? Mba a afanyô a vaan ga! Ve lumun a kwaghôron u Anmgbian A. H. Macmillan, u a e̱r Aôndo tom súáà war kuman anyom 60 la. A kaa wener: “M hemba kangen a kange ishima cii u zan hemen a jighjigh wam u nan a uwer gban shio. Kwagh la na yô kpem iyol ke’ uma je zua ga. Hegen kpa kwagh la ngu wasen mo u tagher ishigh a nyityô kwagh i̱ ke’ hemen cii a mciem shio.”

 2. (a) Ka kwaghwan u nyi yange Yesu wa mbadondon un sha shighe voughlo? (b) Ka mbampin mba nyiiv se nenge sha mi ke’ kwaghngeren nee?

² We di ye? Wea lu anye shin wea lu organden kpa hen sha kwaghôron u Yesu ne. A kaa ér: “Yô, kuran nen, gadia ne fa iyange i Ter wen Una va la ga.” (Mateu 24:42) Kwaghôron u ngeen kwagh ga ne gema ôr ka imokwagh i mimi i vesen. Se fa iyange i Ter una va u va ôron botar ne ijir ga, man ka hange hange u sé fa kpaa ga. Kpa gba u se eren akaa ier i una va va kpa se lu a afanyô a vaan ga yô. Sha gbaa ne yô, ka akav a nyi se nenge a mi ke’ Bibilo a aa wase se u kurana? Yesu yange tese sha injakwagh ér gba u kwagh a lu nahan nena? Man ka akav a nyi se lu a mi nyian u tesen ér se mba ken ayange a masejime a tar u u we Aôndo ikyo ga nee?

Ikyav i Tesen i I Lu Icintan La

 3. Ior i nyian ne i bee mba sha ayange a Noa la nena?

³ Ior i ainge ne i bee nomsombaiorov man kasev mba̱ sha ayange a Noa la sha igbenda wue wue. He’ shighe la yange tar mgbough a ipila, shi hanma mhen u ishima i or cii lu “u bo tseegh gbem.” (Genese 6:5) Yange mbagenev kpishi tume ityough zendan akaa a uma ne ityô. Nahan kpa, Yehova yange vande nan ior ian ér ve̱ gema asema cii ve mase van a Mngerem ma Deemee ma gban ave mara ye. Yange kaa a Noa ér a̱ pase kwagh, shi Noa pase kpaa— a er tom u “yôôn kwagh u perapera” je kuma e̱r anyom 40 shin 50 shin hemba nahan kpaa. (2 Peteru 2:5) Nahan cii kpa, ior mbara venda u ungwan loho u icintan, ú yange Noa lu ôron la. Ve lu kuran ga. Nahan ke’ masejime yô, lu Noa vea tsombor na tseegh war ijirôron i Yehova la ye.—Mateu 24:37-39.

 4. Ka sha nyi gbenda a fatyô u kaan ér tom u Noa yange u za ikyura, man a fatyô u ôron kwagh u tom wase kpa sha zwa la nena?

⁴ Yange Noa kure tom na doo doo kpa? De kpenen wer ka iorov kpuaa tseegh yange ve ver ishima yum ga. Jighilii yô, yange à ver ishima shin à ver ishima ga kpa awashima u kwaghpasen u Noa di tsô yô kure vough. Sha ci u nyi? Sha ci u yange na ior ian gbanger gbanger ér ve̱ tsua aluer vea soo u civir Yehova shin vea soo ga yô. He’ ijiir you i ú pasen kwagh heregh la di ye? Aluer ka iorov kpuaa tseegh ve lumum kpa, mzeikyura u tom wou la ngu kpegh ga. Sha ci u nyi? Sha ci u e̱r ú lu pasen kwagh yô, ka icintan i Aôndo je u lu yôôn la, man sha nahan yô, u ngu ivin kwagh u Yesu yange kaa a mbadondon un ér ve er la.—Mateu 24:14; 28:19, 20.

U̱ Wan Uprofeti mba Aôndo Ikyo Ga

 5. (a) Ka mbamlu mba nyiiv yange ve dumbur ken Yuda sha ayange a Habaku la, man ieren i ior a loho u kwaghôron na u profeti la yange lu nena? (b) Yange ior i Yuda tswam uprofeti mba Yehova nena?

⁵ E̱r Mngerem ma Deemee mara va kar kera uderimbaanyomov kar imôngo yô, tartor u Yuda tagher ishigh a mbamzeyol mba vesen. Aeren a yange de ishar yô lu akombo a civir man m-ban u ijirôron i sha mimi man ican i nan ior kua iwoo-or je kpaa. Tsô Yehova due a Habaku sha u a̱ ta ior icin ér aluer ve gema asema ga yô, kwagh a tser ve sha ikyev i Mbakaldi shin Mbababilon kpee. (Habaku 1:5-7) Kpa tàtiv venda u veren ato. Alaghga yange vea lu̱ kaan ke’ asema a ve nahan ér: ‘Kanyi jimi, profeti Yesaia kpa yange vande tan icin nahan je hemba hegen anyom deri, kpa kwagh ngu a er ga!’ (Yesaia 39:6, 7) Icile yange i̱ tenger Mbahemenev mba Yuda mbagenev kpishi a loho la ga tseegh ga, kpa shi ve tswam mba yange i tindi ve a loho shon la kpaa. Kwagenegh la, ve nôngo u wuan profeti Yeremia, man yange ma ve kôr cio luun e̱r Ahikam yange una va tagher ga yô. E̱r ishima vihi Tor Yehoyakim sha loho ugen u yange i hurugh i tindi sha kwaghôron u profeti yô, maa a kôr profeti Uria a wua.—Yeremia 26:21-24.

 6. Yehova yange súè Habaku mtuunum nena?

⁶ Habaku kpa yange laha ôron loho na la vangertiôr ga, nahan kpa kwagh gba ior sha ú ga di vough e̱r yange kwagh gba ve sha ú Yeremia la ga nahan, un u yange Aôndo na un ér a̱ tsengaôron mtim u Yuda u lu u una tsa anyom 70 la. (Yeremia 25:8-11) Sha nahan yô, se kav ityôkyaa i yange na ve ishima za Habaku iyol ve kaa sha ikyenge i mlia nahan la, ér: “TERE, ka nan je m yila, man We U kera ongom ga? M genger imo her a We mer: ipila; kpa U rumun u yiman ga.” (Habaku 1:2) Yehova na Habaku ikyar sha mkaanem ma sha mhôôn ma taver jighjigh u nan man, ér: “Mpase u sha mnenge ne ngu keghen shighe na, ngu zan fefa sha u kuren, una er aie ga; shin er una ngôôr kpaa, kegh un, gadia una va kpee, una bunde ga.” (Habaku 2:3) Nahan Yehova yange ver “shighe” u va kuren aferakaa man ipila. Shin e̱r yange lu inja e̱r ka ngôôr nahan kpa, lu̱ u̱ Habaku a̱ de vôron ga shin a̱ gbaan uwer kpaa ga. Kpa gema lu u a̱ “kegh,” shi ishima i luun un torough torough hanma iyange i sev mbu av cii. Lu u iyange i Yehova ia bunde van ga!

 7. Yange gba u shi a tim Yerusalem ken derianyom u hiihii S.W. la sha ci u nyi?

⁷ Yehova lamen a Habaku ka been kera anyom nga karen ka kom 20 yô, i tim Yerusalem, gartamen u Yuda la. Ke’ masejime yô, i hide i maa un, shi i sôr aferakaa kpishi a yange na Habaku ishimashirin la cii hingir vough. Nahan cii kpa ke’ derianyom u hiihii S.W. la, shi i ver gar la ikyav i mtim sha ci u ior mba yange ve tema keregh mbara ban a inja i mimi yum yô. Kpa Yehova zungwe mbaasemaamimi mhôônom shi sôr ian i waren ver sha ci ve. He’ kwa ne kpa profeti u a yar tom a na sha u a ôr ior loho la kpa yina ga, ka Yesu Kristu je la. Ken inyom i 33 S.W. la, Yesu kaa a mbadondon un nahan ér: “Zum u né nenge akumautya aa kase Yerusalem á wa atô yô, fa nen je ner, mtim na kuma ve. Hen zum la mba ve lu ken Yudia, ve̱ yevese ve̱ yem sha iwo.”—Luka 21:20, 21.

 8. (a) Kanyi alaghga yange i̱ e̱r Mbakristu mbagenev zum u Yesu kpe kera ica i gba laa? (b) Akaaôron a profeti a Yesu ôr sha kwagh u mtim u Yerusalem la yange iv nena?

⁸ E̱r anyom nga ngur karen yô, alaghga Mbakristu mbagenev ke’ Yerusalem yange vea lu henen ér shin a lu hanma shighe jim kwaghôron u profeti u Yesu la una iv-ou. Bee heela kera yô, hen ase sha akaa a mbagenev yange vea de ér a̱ hingir ve msaa je í lu u̱ henen a hen ga la. Alaghga yange igbenda i eren ikpenga due sha a ve kpa ve gema ijime a mi sha ci u mte u yange ve ta ikyondo uya ér vea lu kuran tsevaa la. E̱r yange shighe ngur karen yô uwer gema gban ve shinii? Yange ve vaa iyol ér ve mba vihin a vihi shighe ve tsô, shi henen ér mkaanem ma Yesu mara ka mà maa iv sha kov ve ga kpa a lu sha ú ke’ hemenee? Ken inyom i 66 S.W. la yô, kwaghôron u profeti u Yesu la gba ivin zum u akumautya a Mbaroma kase Yerusalem wa atô la. Mba̱ yange ve lu kuran mbara mba kaven ikyav ne yô, ve yevese ve due ke’ gar la sha, nahan mtim u i tim Yerusalem la himbir ve ga.

U Tesen Ikyav E̱r I Gbe u Se Kuran Yô

 9, 10. (a) Ú sav a sav ôron injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u ikpan i yange kegh orvesen ve sha u a̱ hide iniongo i kwasehe la nena? (b) Alaghga yange á lù ikpan la kwagh u ican u keghen orvesen ve sha ci u nyi? (c) Hii nan yange i lu ikpan la kwagh u injaa u wan ishima?

⁹ Yesu ngur kumen acin sha er i gbe u se kuran yô, a tôô mbahenen nav a kar sha ikpan i i tem i lu keghen mhidi u orvesen hen iniongo na i kwasehe yô. Yange ve fa e̱r a lu hiden tugh yô—kpa a lù hanma ihwa jimi? A lu iaven i mkor u utu i hiihii laa? Shin a lu i sha uhara? Shin a lu i sha utar laa? Heela yô ve kera fa ga. Yesu kaa ér: “Shin a lu ateghatô u utu shin ahwa atar a utu man [orvesen la] una va una va kohol ve [kuran] yô, á saan mbatomov mbara iyol.” (Luka 12:35-38) Hen ase sha imba ishimaveren i ikpan ne yange ia ver la sha wono. Lù u hanma shighe u ankwagh a̱ ùvà tseka man hanma ijiir i jijingi únà kar wùlé cii, vé gèma geraa, ver: ‘Alaghga tsô a lu orvesen wase a hidi ye shinii?’

¹⁰ Aluer orvesen la hide sha iaven i mkor u utu u sha uhar i̱ ka i̱ hii sha ahwa ataankaranyiin zan zan ateghatô u utu la di ye? Lu u ikpan la cii, kua í yange hii u eren tom taveraa hii pepe dindee je zan zan la kpaa, ia wa iyol ia kegh a kegh u keghen un gbendaa? Aluer orvesen la una hide sha iaven i mkor u utu i sha utar—shighe u ka á hii ateghatô u utu zan zan a ar e̱r ahwa atar a sha use la di yee? Ikpan igen ia gba uwer, je yô shi ia gba ahon sha mshi u yange lu inja e̱r orvesen ve shi hiden yum laa?a Ka mba yange i kohol ve kuran zum u orvesen la hide la tseegh lu u a saan ve iyol ye. Lu u mkaanem mà i nger ke’ Anzaakaa 13:12 la ma a iv sha a ve kpee, ér: “Ishimaverenkeghen i i zough a mi ga yô, ka i na ishima i uren; kpa isharen i ia kure sha mi yô, ka kon u uma je.”

11. Msen una fatyô u wasen se sha u se̱ de gbe uwer u kuran ga nena?

¹¹ He’ iaven i í lu inja e̱r a ngôôr van la yô, kanyi í lu u ia wase mbahenen mba Yesu u kurana? Zum u yange Yesu lu ken sule u Gesemane ve lu u ica a gba ga a kôr un la, a kaa a mbahenen nav mbagenev utar nahan ér: “Yô, kuran nen, eren nen msen sha er né gba ken imeen ga yô.” (Mateu 26:41) Anyom nga karen imôngo yô, Peteru, u yange lu heregh iyol na la hide wa mba yange ve lu Mbakristu a na imôngo mbara imba kwaghwan ne kpaa. A nger kwagh nahan ér: “Mkur u akaa cii mgbôghom ve; nahan kundu nen ishima shi lu nen geng ge geng kpaa, sha u né fatyô u eren msen yô.” (1 Peteru 4:7) Wanger e̱r i gbe u msen u eren tsung la una lu̱ gbaa u aeren a ase a sha inja i Mbakristu la yô. Sha kpôô yô, gba u se zer sônon Yehova ser a̱ wase se sha e̱r sé gba uwer u kuran ga yô.—Mbaromanu 12:12; 1 Mbatesalonika 5:17.

12. U keren a ker ahaba kaha kposo a u kuran a kura nena?

¹² Ver ikyav wer Peteru shi kaa wener: “Mkur u akaa cii mgbôghom ve.” A mgbôghom nan je? Ma gbenda môm u uumace vea hôn uwegh sha iyange la shin shighe la kpa ngu ga. (Mateu 24:36) Kpa u̱ shin keren a ker ahaba, u̱ Bibilo i lumun a mi ga la kaha kposo a u veren ishima keghen mkur, ieren i Bibilo i gem i lumun a mi la. (Tôô kar sha 2 Timoteu 4:3, 4; Titu 3:9.) Ka gbenda u nyi i lu u se keghen mkuru? Ka sha u veren ishima zulee sha avindir a a tesen ér mkur mgbôghom la. Yô, de se time nen sha akav ataratar a a tese ér se mba ken ayange a masejime a tar u fan Aôndo ga ne yô.

Akav Atô Ataratar Á Kuman Ke’ Ato

13. U na kwaghôron u profeti u Paulu u i nger ke’ 2 Timoteu ityough 3 la jighjigh wer se mba ken “ayange a masejime” nena?

¹³ I̱ hiihii yô, se nenge a m-iv u kwaghôron u profeti u apostoli Paulu u̱ sha kwagh u “ayange a masejime” la wang. Paulu nger kwagh nahan ér: “Ken ayange a masejime yô, ashighe a ican aa va. Gadia ior vea hingir mbawan ayol a ve iko tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima man mbahagher sha akaa man mbagengese iyol man mbaôron kwagh dang dang, man mbahemban mbamaren ve ato man mbalun a ishughun ga man mbalun wang ga, man mbalun a dooshima ga man mba ve soo u himen iyongo kpaa ga man mbaerenangereke man mbakôron ayol a ve tsaha ga man anomaior a bo man mba kwagh u dedoo a doo ve ga man mbapasen ior aker man mbawan uma ve iko ga man mbamoron ayol a ve man mba iember i iyolough i hembe doon ve a Aôndo la. Sha ashe yô mba a mlu u civir Aôndo la kpa mba geman mba nyiman agee la. Nyagh ambaaior la. Kpa udangmbaiorov man mbatsughunior vea yem hemen hemen vea hemba vihin a vihi kwagh. Mba tsughun ior man ve di kpaa mba gem mba tsughun ve.” (2 Timoteu 3:1-5, 13) Mase zan se nenge e̱r kwaghôron u profeti ne a lu ivin sha ayange ase ne gaa? Ka mba ve nengen a kwagh nyìààn kpa ve hur kera la vea nyiman ye!b

14. Mkaanem ma ken Mpase 12:9 mà má er kwagh u Diabolo la ma ivin nyian nena, man kanyi i sôôn eren unu?

¹⁴ I̱ sha uhar yô, se nenge a zayol u a ve sha mzende u i zende Satan kua azôv a na sha kera, sha u ivin mkaanem ma ken Mpase 12:9 la. I nger her nahan ér: “I gbihi zegedarakon la shin inya, ka tseyô je la, u i yer un er Diabolo man shi Satan la, u a lu tsughun tar cii la, i gbihi un shin tar shi i gbihi mbatyomov nav a na imôngo kpaa.” Kwagh ne gema na zege kwagh tser tar je gande. Sha mimi yô, kwagh tser orumace kpen kpen, hemban cii je yô, hii ke’ inyom i 1914 la je. Kpa kwaghôron u profeti u ke’ Mpase la seer ôron ér zum u a gbihi Diabolo shin tar yô, una fa e̱r “shighe na a kera vese ga yô.” (Mpase 12:12) He’ shighe ne yô, Satan ngu nôngon ityav a mbadondon Yesu mba i shigh ve mkurem la. (Mpase 12:17) Sha mimi yô se mba nengen a haghelaa u num na u tan la u lu van a mi sha ayange ase ne yô.c Nahan kpa, ica a gba ga tsô a wuhe Satan shin ihungwa i í ze kweng la sha u “a̱ de kera tsughun akuraior ga” yô.—Mpase 20:1-3.

15. Mpase 17:9-11 tese ikyav ér se mba ken ayange a masejime nena?

¹⁵ I̱ sha utar yô, se mba ken ayange a ‘tor’ u sha anigheni, u á lu u̱ masejime u i er kwagh i ter un ke’ kwaghôron u profeti u i nger ken Mpase 17:9-11 la. Heen ne apostoli Yohane ter ator ataankarahar a a til sha ityough ki ityahav itiankarihiar i i hembe ke’ tar cii la—ka Igipiti man Ashiria man Babilon man Media kua Pershia man Grika man Roma man Ijoughave i Tar u Wantor Ingila kua ú Amerika ve zua ve hembe tahav ke’ tar cii la kpaa. Shi a nenge a ‘tor u sha anigheni’ u a ‘dugh ken mba utaankaruhar la’ kpaa. Tor u sha anigheni—u masejime u Yohane a nenge a mi ke’ mpase u sha mnenge ne—hegen a tile sha ityough ki Mzough u Ityar Cii ne. Yohane kaa ér tor u sha anigheni ne ngu “zan ken mtim,” ka been yô í kera ôr kwagh i ter ator a taregh agen ga.d

16. Atôakaa a tesen m-iv u eev mbu ken mnyam ma Nebukadinesar ma ma lu ivin la tese ér se mba ke’ ayange a masejime nena?

¹⁶ I̱ sha unyiin yô, ahambeangahar a eev mbu ken mnyam ma Nebukadinesar la tile sha ityough ki shighe u se lu keregh hegen ne. Profeti Daniel yange pase ikyav i mnyam ma kpilighyol ma zege eev mbu sha mluashe u orumace la. (Daniel 2:36-43) Avegher anyiin a iyôô a eev mbula tile sha ityough ki ityahav kposo kposo mbi hemban sha tar cii, hii sha ityou je (ka Zegetartor u Mbababilon je la) zan zan mande shin ahambeangahar man ahôrangahar (ka ugomoti mba ve lu hemen nyian ne je la). Ityahav mbi hemban sha tar mbi eev mbula mbi til sha ityough ki mbi ne cii due tembe hemen ketekete. Shighe u se lu ker ne ka u ahambeangahar a eev mbula a til sha ityough nagh je la. I kera shi ôr kwagh i ter ityahav mbigenev mbi ke’ hemen ga.e

17. Tom wase u pasen kwagh u Tartor ne seer tesen ikyav ér se mba ken ayange a masejime nena?

¹⁷ I̱ sha utaan yô, se nenge ser mba eren tom u kwaghpasen tar sha won cii, ú Yesu yange kaa ér a e̱r cii man tar u ainge ne ua kure la. Yesu lu kaa ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mateu 24:14) Nyian ne yô, kwaghôron u profeti la ngu ivin e̱r i gbe je a lu a vande ivin nahan ga yô. Sha mimi yô, ajiir agen nga a i gbe je i lu a ta nguhar heregh ga yô, man alaghga shighe u Yehova a ver la una kuma yô, a bugh hunda u ageegh u eren ityom i vesen. (1 Mbakorinte 16:9) Nahan cii kpa, u ngu wer Bibilo kaa ér Yehova una kegh zan zan saa a pase hanma or u nan lu sha tar cii kwagh ikyangegh ga. Kpa, gema gba u a pase loho u dedoo ne zan zan a kar kuman sha ishima i Yehova kpee. Ka zum la man mkur a va ye.—Tôô kar sha Mateu 10:23.

18. Zum u zegecan a hii yô, kanyi kwagh ikyav i tese er una iv sha mba i shigh ve mkurem laa?

¹⁸ I̱ sha ataratar yô, ingyegh ki mbahenen mba Kristu mbamimi mba i shigh ve mkurem la ngi panden, nahan kpa ikyav tese er mbagenev vea lu sha tar heregh zum u zegecan una hii la. Kpishi ke’ asande a a shi heregh ne bee iyol kumbur kumbur, man e̱r anyom a lu karen yô, ingyegh ki ior mba i shigh ve mkurem sha mimi la kpa ngi panden a pande. Nahan cii kpa, er Yesu ngur ôron kwagh u zegecan la yô, a kaa ér: “Ka er i pande ayange la kera yô, gayô, ma i yom ma or ga; kpa sha ci u uicuwanmbaiorov yô, á pande ayange la kera.” (Mateu 24:21, 22) Nahan yô, ikyav tese wang je ér “uicuwanmbaiorov” mba Kristu mbagenev vea lu sha tar zum u zegecan a hii la.f

Kanyi i Lu ke’ Hemene?

19, 20. Hii nan i gbe je i lu hegen i hembe lun torough torough u lun geng ge geng shi kuran ciilii?

¹⁹ Kanyi i lu keghen se ke’ hemene? Ashighe a saan iyol ga van a va. Paulu yange ta icin ér “iyange i Ter ngi van er ormbaiv ka nan va tugh nahan.” Ngur ôron kwagh u nomsombaiorov mba mluashe ve a lu sha inja i mba taregh nahan la yô, a kaa ér: “Zum u vea kaan er: Bem, man mkpeyol yô, ka zum la je mtim una ande sha a ve ibuv . . . ye.” Sha nahan yô, Paulu tev mbaôron kwaghngeren na nahan ér: “Se kera hungur nen mnyam er mbagenev nahan ga, se lu nen per geng ge geng.” (1 Mbatesalonika 5:2, 3, 6) Sha mimi yô, mbara mba ve ver ashe a mbamzough mba iorov sha u ve̱ va a bem man mkpeyol la mba huren a hure kwagh u a lu u mimi la kera. Ambaaior la hungur mnyam kpum kpum!

²⁰ Mtim u tar u hegen ne una va kwa môm ibuv. Sha nahan yô, keghen nen iyange i Yehova la. Aôndo iyol na kaa a Habaku ér: “Una bunde ga”! Sha kpôô yô, e̱r i gbe je ka kwa u i hembe lun torough torough u se kuran je ne.

[Ngeren mba shin kpe]

Baver We Kpa?

• Ka akav a ke’ Ruamabera a nyi aa fatyô u wasen se sha u se̱ de gbe uwer u kuran ga?

• Yesu yange tese e̱r i gbe u se kuran la sha injakwagh nena?

• Ka akav ataratar a nyi a tese ér se mba ken ayange a masejime?

[Ufoto mba sha peeji 3 la]

A. H. Macmillan yange civir Yehova sha mimi kuma e̱r upuembaanyomov ataratar nahan

[Foto u sha peeji 4 la]

Yesu tôô mbahenen nav kar sha ikpan i i gbe uwer u kuran ga la