U Wa Agoyol u Hingir Or u Kôron Ior Kpa?

 1. Yesu yange lôhô mbakôronishu unyiin ér ve er nyi, man ve er nena?

PETERU man Anderia man Yakobu kua Yohane cii lu mbahenen mba ve kôron ishu yô. Hen ase er yange a kpiligh ve iyol zum u Yesu ôr mkaanem man a ve yô. A kaa a ve ér: “Va dondo nen sha a mo, me gema ne, ne hingir mbakôronior.”b Nahan ve er nena? Bibilo kaa ér: “Fese je ve undu ukper vev, ve dondo un ijime.” (Mat. 4:18-22) Kwagh u ve tsua u eren la gema uma ve gbem sha won. Ve kera lu kôron ishu kpôô kpôô ga, kpa ve hingir ‘mbakôronior.’ (Luka 5:10) Nyian ne kpa, Yesu ngu lôhôn mbaasemaamimi, mba ve soo kwagh u mimi la ér ve va er tom ne. (Mat. 28:19, 20) We u hingir or u dondon Yesu, va kôron ior er Yesu a lu lôhôn we la vee?

 2. Gba u se nenge kwagh u hingir mbakôronior la ser ka beerkwagh ga sha ci u nyi, man ka nyi ia wase se u eren kwagh nee?

² Alaghga u hen Bibilo hegen shighe wa karen, shi u gema uma wou sha igbenda kpishi, nahan hegen gba u u tsua aluer ka u u hingir orpasen loho u dedoo yô. Aluer ka taver we u lumun myer u Yesu la kpa, iyol i de kpen we ga. Kwagh ne tese ér alaghga u fa wang je wer kwagh u u soo u eren la ka beerkwagh ga. Ka mimi, Bibilo kaa ér: “Fese je,” Peteru vea azende a na yange ve undu ukper vev mba kôron ishu la. Nahan cii kpa, Peteru vea anngô na gba tsuan kwagh u vea er la a u henen sha mi shio ga. Yange ve vande fan Yesu shi ve fa er a lu Mesiya yô, je iwer kar hemba ataratar. (Yoh. 1:35-42) Alaghga tsô we kpa u vande henen akaa kpishi sha kwagh u Yehova man Yesu shi u soo wer u za hemen u kporom ikyua a Yehova. Kpa cii ve u hingir orpasenkwagh yô, vande henen sha mi tsembelee. Lu nyi yange i wase Peteru man Anderia kua mbagen u tsuan kwagh u vea ere?

 3. Ka aeren a nyi nahan a a wase u u seer lun a isharen i hingir orhenen u Yesu?

³ Mbahenen mba Yesu mba hiihii mbara yange ve lu a isharen shi ve fa u eren tom ve tsembelee. Heela tseegh ga, yange ve taver ishima shi ve kighir iyol ve kpaa. Ikyav tese ér lu aeren ne wase ve, ve hingir mba eren tom u pasen kwagh la tsema tsema ye. Ngeren ne una wase u u henen er u fatyô u lun a aeren ne sha er u hingir u fan tom u pasen loho u dedoo shi tesen ior la tsema tsema yô.

 4. Lu nyi i na ve Peteru lu or u kôron ishu?

⁴ Peteru yange eren tom u kôron ishu la sha er una koson tsombor na yô. Lu un di kwagh u eren sha er una zuan a inyaregh tsô ga. Ikyav tese ér tom u kôron ishu la yange u doo Peteru ishima tsung. (Yoh. 21:3, 9-15) Shi yange hen u soon tom u kôron ior la. Man sha iwasen i Yehova yô, Peteru hingir u fan tom la tsema tsema.—Aer. 2:14, 41.

 5. Luka 5:8-11 tese ér ka nyi yange i na ve cier Peteru iyolo, man ka nyi ia wase se u hemban imba mcie laa?

⁵ Se mba pasen kwagh sha ci u Yehova doo se ishima; man ka ityôkyaa i vesen i i ne ve se eren tom ne je la. Er Yehova a doo se ishima yô, kwagh la una fatyô u wasen se u ôron ior kwagh na aluer se nenge ser, se kuma ga je kpaa. Shighe u Yesu yila Peteru ér a va hingir or u kôron ior la, Yesu kaa a na ér: “I de kera cier we iyol ga.” (Ôr Luka 5:8-11.) Peteru yange yem cian kwagh u una hingir orhenen ve una er un la ga. Kwagh u kpiligh un iyol yô, lu ishu i Yesu wase ve ve kôr kpishi la. Yange fa er kwagh u Yesu er la lu ivande yô, shi nenge ér un kuma u eren tom vea Yesu ga. Alaghga we kpa a cier we iyol er Peteru nahan. Adooga ishima ia za u iyol sha akaa a i gbe u u er ve u hingir or u dondon Kristu la. Aluer ka nahan yô, nôngo sha er Yehova man Yesu kua mbawanndor a we vea seer doon we ishima yô. Aluer u er nahan yô, kwagh la una wase u u dondon Yesu nahan u hingir or u kôron ior.—Mat. 22:37, 39; Yoh. 14:15.

 6. Ka nyi igen kpa i ne ve se pasen kwagha?

⁶ Shi nenge ase atôôkyaa agen a a ne ve se pasen kwagh yô. Se soo u dondon tindi u Yesu u a kaa er: “Za nen za . . .gema nen ior ve hingir mbahenen” la. (Mat. 28:19, 20) Ityôkyaa igen i se pasen kwagh yô, ka sha ci u “i nzughul a ior i kende,” nahan gba hange hange u a tese ve mimi u sha kwagh u Tartor la. (Mat. 9:36) Yehova soo ér ior cii ve̱ zua a mfe u mimi u vough la sha er vea war yô.—1 Tim. 2:4.

 7. Mbaroma 10:13-15 tese ér tom u pasen kwagh la ngu hange hange nena?

⁷ Aluer se hen sha gbenda u tom u pasen kwagh ne ua fatyô u waren uuma mba iorov yô, kwagh la una mgbegha se u pasen kwagh. Orkôronishu ka nan tee gayô nan ya ishu i nan ker la, kpa se yô, ka se “kôr” ior inja na yô, ka u geman ve hingir mbahenen sha er vea war yô.—Ôr Mbaroma 10:13-15; 1 Tim. 4:16.

8-9. Ka nyi i gbe u orkôronishu nana fa, man ka sha ci u nyi?

⁸ Sha ayange a Yesu la yange i gba u orkôronishu u ken Iserael nana fa anza a ishu aa nana fatyô u kôron yô. (Lev. 11:9-12) Shi yange i gba u nana fa ape nana za ve nana kôr ishu la kpaa. Ishu ngi hembe lun shin mnger ape i doo i, man ape ia zua a kwaghyan kpishi yô. Kpa shighe u orkôronishu nana za ikyôr ve nana kôr ishu la kpa ngu hange hange. Ormishen ugen u a lu ken icile i Pacific yô, kav er i lu hanma shighe cii u za ikyôr ve u kôr ishu ga yô. Orpasenkwagh ugen hen ijiir la yange lôhô un ér vea za kôr ishu, ormishen la kaa a na ér “kper pepe me va kohol we sha ahwa ataankaranyiin.” Anmgbian la kaa a na ér, “u fa kwagh u ikyôr ga, ka se za shighe u se kôr ishu yô, ka lun shighe u i doo se la ga.”

⁹ Mbahenen mba Yesu mba ve hingir mbakôronior la kpa yange ve za ape vea zua a ior yô, kua hen shighe u ve nenge ér vea kohol ve la kpaa. U tesen ikyav yô, mbadondon mba Yesu yange ve pase kwagh ken tempel man ken shinagoge kua sha uya-uya man sha ityembekasua. (Aer. 5:42; 17:17; 18:4) Doo u se fa mlu u ior mba hen haregh wase shi doo u se kegh iyol u sôron akaa ase sha er se za hen shighe man sha ajiir a se fatyô u kohol ior her yô.—1 Kor. 9:19-23.

10. Ka ikyav mbi tomov mbi nyi nongo u Yehova u ne se?

¹⁰ Ka i gba u orkôronishu nana lu a ikyav mbi injaav mbi yaren ikyôr a mi shi nana fa u eren tom a mbi kpaa. Se kpa gba u se lu a ikyav mbi injaav mbi pasen kwagh a mi, shi gba u se fa u eren tom a mbi kpaa. Yesu yange tese mbahenen nav er vea pase loho u dedoo yô. Yange ôr ve kwagh u vea tôô man ape vea za pase kwagh man kwagh vea ôr yô. (Mat. 10:5-7; Luka 10:1-11) Nyian ne, nongo u Yehova na se Akaa a Se Eren Tom a Mi u Tesen Ior Mimi Yô. Akaa ne wase se u eren tom u pasen kwagh la tsembelee.c Shi nongo u Yehova tese se u eren tom a ikyav mbin. Ityesen ne wase se u lun a vangertiôr shighe u se lu pasen kwagh yô, shi i wase se u lun mbafan ityesen.—2 Tim. 2:15.

11. Gba u mbakôronior vea taver ishima sha ci u nyi?

¹¹ Ka i gba u mbakôronishu vea taver ishima. Ashighe agen ka ve tagher a akaa a ve ver ishima ér vea tagher a mi ga yô, ken mnger. Ashighe kpishi ka ve za ikyôr i yaren i lu tugh, man ashighe agen je yô, i lu u uraahumbe ua fatyô u za hiin kpoo je kpaa. Mbakôronior shin mbahenen kpaa gba u vea taver ishima. Zum u se hii u pasen kwagh shi tesen ken igbar ser se mba Mbashiada mba Yehova yô, alaghga se tagher a uraahumbe u sha injakwagh, inja na yô, se tagher a ahendan hen tsombor shin ahuraior a ase aa naha se tar, shi mbagenev vea venda u keghen ato a loho wase. Kpa kwagh ne kpiligh se iyol ga. Yesu yange kaa a mbadondon un ér un ngu tindin ve hen ior mba vea hendan a ve yô.—Mat. 10:16.

12. Er i pase ken Yosua 1:7-9 nahan, ka nyi ia wase se ve se seer taver ishima?

¹² U er nena ve, u seer lun a ishimatavera? Kwagh u hiihii yô, gba u u lu a vangertiôr wer Yesu ngu hemen tom ne sha. (Yoh. 16:33; Mpa. 14:14-16) Kwagh u sha uhar yô, seer taver jighjigh u u ne wer Yehova una kure ityendezwa i a er ér una nenge sha a we la. (Mat. 6:32-34) Aluer jighjigh u nan wou seer taver yô, u hemba taver ishima cii. Shighe u Peteru man azende a na undu kpenga ve, ve dondo Yesu la, ve tese jighjigh u nan sha gbenda u vesen. We kpa yange u tese jighjigh u nan sha gbenda u vesen, zum u u kaa a azende a ou man mba hen tsombor wou wer u ngu henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova shi zan mbamkombo vev la. A shi nan kpa, u sôr ieren you sha igbenda kpishi sha er u gema dondon atindi a Yehova a perapera la yô! Ngura kpa tese jighjigh u nan kua ishimataver. Er u lu taver ishima seer a seer la, u fatyô u lun a vangertiôr je wer, “Ter Aôndo wou ngu a we hen pe u za cii.”—Ôr Yosua 1:7-9.

13. Aluer se mba tôôn shighe henen sha kwagh shi eren msen yô, kwagh la una wase se u seer taver ishima nena?

¹³ Ka nyi igen kpa ia wase u u seer taver ishima? Sôn Yehova a na u ishimataver shi a dugh mciem ken a we kera. (Aer. 4:29, 31) Yehova una ungwa mbamsen ou shi mayange una kende u ga. Ngu a kegh a kegh iyol u suen we. Shi u fatyô u tôôn shighe henen sha gbenda u Yehova yange yima mbagenev sha ayange a karen la. Shi hen ase er Yehova yange wase u shighe u u tagher a mbamtaver, shi na u agee a geman inja you la. Mimi je, un u yange hemen ior nav per a ve shin Zegemnger u Nyian la, una fatyô u wasen we u hingir orhenen u Kristu. (Eks. 14:13) Lu a vangertiôr er orpasalmi nahan. Yange kaa ér: “TER ta ikyaa a mo, me kera cia ga, ka nyi je or á ereme?”—Ps. 118:6.

14. Ka nyi u hen ken kwagh u Masae man Tomoyo laa?

¹⁴ Kwagh ugen u una wase se u seer taver ishima yô, ka u henen er Yehova a wase ior mba sha mar ve je yange ve cian ashe, kpa ve va de u cian ashe yô. Nenge ase ikyav i anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Masae yô. Yange a cia ashe kpishi, nahan a hen ér mayange una fatyô u duen za pasen ior kwagh ga. Yange una hen sha kwagh u lamen a ior mba a fe ve ga la nahan, i taver un kpishi; i lu un er ka u unden kpekpe u a tav tsung u mayange una fatyô u unden ga nahan. Tsô a nôngo sha afatyô na sha er Aôndo man mbawanndor a na vea seer doon un ishima yô. Shi a nenge er shighe u se lu ker hegen ne i lu shighe u eren zôzô sha tom u pasen kwagh ga yô. Nahan a er msen, a sôn Yehova ér a wase un sha er una seer lun a isharen i pasen kwagh yô. Yange de ashe a cian shi er tom pania u keke kpaa. Yehova una fatyô u wasen mbapasenkwagh mbahev kpaa u “taver ishima.” Nenge ase ikyav i anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Tomoyo yô. Shighe u hii u pasen kwagh sha uya uya la, ya u hiihii u ve za her la, kwaseya la ngor a na ér: “M soo mer kwagh a zuam a Mbashiada mba Yehova ga!” Maa a wuhe hunda na sha agee. Tomoyo yange cia ga, a kende a kaa a anmgbian u kwase u ve due kwaghpasen imôngo la ér: “U ungwa kwagh u a ôr la kpa? M bugh zwa m ôr kwagh a na ga, kpa a fa er m lu Kwaseshiada yô. Kwagh la doom je!” Hegen ne, Tomoyo ngu pania u keke.

15. Inja i or kighir iyol i nan la ér nyi, man gba hange hange u Mbakristu vea lu a ieren ne sha ci u nyi?

¹⁵ Mba ve ze ikyura ken tom u kôron ishu yô, ka ve hen u kighir iyol ve. I pase nahan ér, ieren i kighir iyol you la, “ka u nôngon sha afatyô wou cii wer u er kwagh u i gbe u ma u er yô.” Ka i gba u mbakôronishu vea kighir iyol ve sha er vea nder faa yô. Shi ka ve za hemen u yaren ikyôr zan zan aluer ahumbe nga eren shin ura soo u nôôn kpaa. Se kpa, aluer se soo ser se wa ishima se er tom wase se kure yô, a gba u se hen u kighir iyol yase.—Mat. 10:22.

16. Ka nyi ia wase se u eren akaa a alaghga aa taver se laa?

¹⁶ Mba maren or a ieren i kighir iyol i nan la ga. Kpa sha mar wase je, ka i hemba lun se zange u eren kwagh u a lu a ican ker ga yô. Ka i gba u se kôr iyol yase tsaha ve se fatyô u kighir i ye. Sha nahan yô, ka i gba u a wase se, se tsaase ayol ase u eren akaa a adooga aa taver se u eren la. Yehova ngu a na se iwasen la sha ikyev i icighan jijingi na.—Gal. 5:22, 23.

17. Er i ôr ken 1 Mbakorinte 9:25-27 nahan, apostoli Paulu yange er nyi sha er una kighir iyol na?

¹⁷ Apostoli Paulu yange a kighir iyol na. Kpa a kaa wener ka un “gbidyen” iyol na sha er una er kwagh u vough yô. (Ôr 1 Mbakorinte 9:25-27.) Shi yange taver mbagenev kpa asema ér, ve kighir ayol a ve, shi ve eren akaa cii “tsembelee, sha inja sha inja.” (1 Kor. 14:40) Saa se kighir iyol yase ve, se za hemen u eren akaa ken mcivir u Yehova, amba er u pasen loho u dedoo shi tesen ior hanma shighe la nahan ye.—Aer. 2:46.

18. Ka nyi se er ve Yehova una nenge ér se za ikyura ken tom u pasen kwagha?

¹⁸ Or u kôron ishu yô, ka er ka nana kôr ishu kpishi la ve nan kaa ér ikyôr doo nan ye. Kpa tom u pasen kwagh yô, ka nahan ga. Ka ingyeghior i se wase ve, ve hingir Mbashiada mba Yehova la ka i tese ér se za ikyura ken tom u pasen kwagh ga. (Luka 8:11-15) Aluer se za hemen u pasen ior loho u dedoo shi tese ve je, Yehova yô una nenge ér se za ikyura ken tom ne. Sha ci u nyi? Sha ci u se mba eren kwagh u Yehova man Wan na ve soo ér se er la.—Mar. 13:10; Aer. 5:28, 29.

19-20. Ka nyi i lu ityôkyaa i vesen i i ne ve i gbe u se hemba pasen kwagh hegen ciilii?

¹⁹ Ken ityar igen yô, i ver a ver shighe u i kôron ishu yô. Nahan shighe la ka una va zurum u been yô, mbakôronishu ve nenge ér hemba kan torough torough u vea er tom ve hen shighe la. Se mbakôronior kpa kwagh ngu u a ne ve i gbe u se hemba eren tom wase u pasen kwagh hegen cii yô. Kwagh shon yô, ka sôôn timin tar ne! Shighe u pasen loho u dedoo u ua war uuma mba iorov la kera shi vese ga. De we a wa ahô ga, shi de nengen wer akaa a va doo ken uma wou tsô, u mough u er tom u hange hange ne ga.—Orpa. 11:4.

²⁰ Nahan nôngo hegen kpoghuloo sha er u seer lun a isharen yô. Shi seer henen kwagh u Bibilo i tese yô. Nôngo seer taver ishima shi hen u kighir iyol you. Kohol iorov mba hemban miliôn anigheni mba ve lu pasen loho u dedoo tar sha won cii la, nahan Yehova una na a saan we iyol. (Neh. 8:10) Nahan kange ishima u pasen kwagh sha afatyô wou cii, shi za hemen u eren tom ne zan zan saa Yehova una va kaa ér kuma ve. Ngeren u dondon la una pase igbenda itiar i se seer kangen ishima ser se za hemen u pasen loho u Tartor yô.