Kporom hen Aôndo ken Msen

1, 2. Er nan ve i doo u se nenge msen ser ka kwagh u civirigh u numben a mi ga, man er nan ve i doo u se fa kwagh u Bibilo i tese se sha kwagh u msen u erene?

ALUER se tôô tar u se lu sha mi ne se kar sha usha jimin cii yô, u gba ikyev ga. Sha kpôô yô, akuraior cii nga sha ishigh ki Yehova, un u a “gbe sha man tar la” er ibelegh ki mngeregh ki ki lu shin ikya nahan. (Pasalmi 115:15; Yesaia 40:15) Nahan kpa, Bibilo kaa ér: “TER ngu ikua ikua a mba ve yer Un cii, mba ve yer Un sha mimi la cii. Una na mba ve cie Un la kwagh u a sar ve yô, man shi Una ungwa mliam vem.” (Pasalmi 145:​18, 19) Nenge imba la sha wono! Orgbanakaa uhembanagee cii ngu ikyua a vese, shi aluer se ‘yila un sha mimi’ yô, una ungwa se. Ian i eren msen hen Aôndo i se lu a mi ne ka i civirigh kpen kpen!

² Kpa aluer se soo ser Yehova a ungwa mbamsen asev yô, saa se er msen hen a na sha gbenda u á lumun a mi la. Se er nan man se eren msen sha gbenda u á lumun a mi laa, saa se fa kwagh u Bibilo i tese sha kwagh u msen u eren la ga zee? Er msen á wasen se u kporom ikyua a Yehova yô, ka hange hange u se fa kwagh u Ruamabera a er se sha kwagh ne yô.

 3. Ka ityôkyaa i môm i hange hange i nyi nahan i ne ve i doo u se eren msen hen Yehova?

³ Ityôkyaa i môm i hange hange i se lu a mi i eren msen hen Yehova yô, ka un á kaa ér se eren nahan ye. Mkaanem nam taver se ishima ér: “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a en man mbamhen enev ken Kristu Yesu ye.” (Mbafilipi 4:​6, 7) Sha mimi yô, se soo ser se nenge ian i dedoo i eren msen i Orhemen Uhemban sha won cii á ne se ne dang ga!

 4. Aluer se mba eren msen hen Yehova kpoghuloo yô, kwagh ne una taver ikyaryan yase a na nena?

⁴ Ityôkyaa igen i se eren msen hen Yehova nduuruu yô, ka sha ci u msen u eren hen a na nahan ne ngu a taver ikyaryan yase a na. Azende a dedoo nga lamen ayol a ve shighe u kwagh a gbe ve tseegh ga. Kpa nga a wa ayol a ve ikyo, shi a lamen ayol a ve gbar gbar, á pasen mhen ve sha kwagh, shi á pasen er ishima i lu ve ker kpaa, nahan kwagh ne ngu a na ikyaryan ve la i hemba taver a taver cii. Zum u i ve sha kwagh u ikyaryan yase a Yehova Aôndo la kpa, kwagh ne ngu nahan vough. U hen akaa hegen kpishi ken takerada ne a Bibilo i tese se sha kwagh u Yehova man mlu na kua mbaawashima nav kpaa yô. U fa er á lu or u ken jijingi kpôô kpôô yô. Aluer u ngu eren msen hen Ter u u sha la yô, kwagh ne una na u ian i pasen un mbamhen ou man akaa a ken atô u ishima you kpaa. U eren nahan yô, u hemba kporom ikyua a Yehova cii.​—⁠Yakobu 4:⁠8.

 5. Ka nyi i tese ér Yehova ongo mbamsen cii ga?

⁵ Yehova ongo mbamsen ciili? Ungwa ase kwagh u yange ôr a Mbaiserael mba hembanato mba sha ayange a profeti Yesaia la, á kaa a ve wener: “Zum u ne seer a seer eren mbamsen kpishi kpaa, M ver ato ga; ave a en iv a awambe.” (Yesaia 1:15) Kwagh ne tese ér akaa agenegh nga a aluer se er á yô, Aôndo una ungwa mbamsen asev ga yô. Nahan aluer se soo ser Aôndo a ungwa mbamsen asev yô, akaa agenegh gema nga a i gbe u se er keng keng yô.

 6. Kanyi i lu kwagh u vesen u se er ve Aôndo una ungwa mbamsen aseve, man se er kwagh ne nena?

⁶ Jighjigh u nan ka kwagh u vesen ken akaa a i gbe u se er keng yô. (Marku 11:24) Apostoli Paulu nger wener: “Á fatyô u doon Aôndo ishima ga, saa sha jighjigh u nan. Gadia or u nan kporom hen Aôndo yô, ka u nana na jighjigh keng er ngu, man shi Un ne mba ve lu keren Un la injar.” (Mbaheberu 11:⁠6) Jighjigh u nan u mimi saa sha u fan ser Aôndo ngu shi ongo mbamsen asev tseegh ga, kwagh hemba heela ica je. Ka aeren a ase aa tese ér se mba a jighjigh u nan ne ye. Nahan gba u akaa a se eren ayange ayange la cii aa tese wanger wanger ér se mba a jighjigh u nan.​—⁠Yakobu 2:⁠26.

 7. (a) Er nan ve i doo u se ôr kwagh a Yehova sha icivir zum u se lu eren msen hen a naa? (b) Se hide a ayol a ase ijime shighe u se lu eren msen hen Aôndo nena, shi se er msen sha mimi nena?

⁷ Shi kwagh ugen yô, Yehova soo ér mba ve eren msen hen a na cii ve hiden a ayol a ve ijime shi ve eren msen sha mimi kpaa. U nenge wer, doo u se hiden a iyol ijime zum u se lu lamen a Yehova ga he? Kera je kpa, ior ka vea zua a ian i lamen a tor shin pesiden yô, ka ve lam a na sha icivir sha ci u ian tom na la. Nahan Yehova je yô, kera ka kwagh u ôron a ôr ga, hemba doon u se lamen a na sha icivir cii! (Pasalmi 138:⁠6) Gadia ka un a lu “Aôndo Uhembanagee” ye. (Genese 17:⁠1) Zum u se lu eren msen hen Aôndo yô, gbenda u se lu eren msen hen a na la u tese ér se mba hiden a iyol yase ijime, shi se kav er se gbe kwagh sha ishigh nagh kpaa ga nahan. Imba mhidi u hiden a ayol a ase ijime nahan ne, shi una wase se se eren msen sha mimi, a ishima i môm, shi se gbaa zeren kimbir mbamsen gbilin gbilin ga.​—⁠Mateu 6:​7, 8.

 8. Se er tom sha kwagh u se er msen sha mi la nena?

⁸ Shi kwagh ugen u se er ve Aôndo una ungwan mbamsen asev yô, ka u eren sha akaa a se sen un la vough vough. Yehova soo ér zum u se sen un kwagh yô, se de gbe teman a tema ga, kpa se nôngo kwagh sha afatyô wase cii se er e̱r se sen un nahan. Ikyav i tesen yô, aluer se er msen ser, Aôndo a “na se kwaghyan wase nyian u a lu sha ci u ayange ayange la” yô, se hide se gba shirin ave tsô se tema ga, kpa se er nyityô tom i se fetyô u eren cii kpoghuloo je. (Mateu 6:11; 2 Mbatesalonika 3:10) Aluer se er msen ser Aôndo a wase se se hemba ma isholibo i i lu memen se ga yô, a gba u se wa ikyo tsung se palegh akaa shin mbamlu mba vea na se gba ken imeen la yô. (Mbakolose 3:⁠5) Dugh akaa a hange hange a se tér sha heen ne kera yô, mbampin mbagenev kpa mba sha kwagh u msen u eren mba i doo u se zua a mlumun sha mi yô.

 9. Gba u se eren msen hen ana, man a gema a lu ken iti i ana?

⁹ Ka hen an se er msene? Yesu yange kaa a mbadondon nav ér ve eren msen hen “Ter wase u Sha” la. (Mateu 6:⁠9) Nahan yô, gba u se eren mbamsen hen Yehova Aôndo tseegh. Kpa, Yehova soo ér se kav ian i Yesu Kristu, wan na u môm-môm á lu sha mi la kpaa. Er se vande henen ken Ityough ki sha 5 nahan, yange i tindi Yesu shin tar ne ér a va na naagh, a yima se sha ikyev i isholibo man ku. (Yohane 3:16; Mbaromanu 5:12) I tsua un ngu Zegepristi man Orjir kpaa. (Yohane 5:22; Mbaheberu 6:20) Ka nahan ve, Ruamabera a kaa ér se eren msen ken iti i Yesu ye. Un iyol na kpa lu kaa ér: “Mo M ngu gbenda man mimi man uma kpaa. Ma or gbe van hen Terem ga, saa nana kar her a Mo.” (Yohane 14:⁠6) Aluer se soo ser i ungwan mbamsen asev yô, a gba u se eren ve hen Yehova tseegh, kpa se gema se eren ken iti i Wan na Yesu.

10. Er nan ve i ver a ver gbenda u se tile shin se tema ve se er msen ga?

¹⁰ Aluer se mba eren msen yô, saa se gure anu inya, shin se tile sha shin se tema inya keng keng-ne? I ver a ver ga. Gbenda ngu jighilii u Yehova á soo ér sea eren msen yô, se ver ave ase shin iyol yase jimin cii ga. Bibilo tese ér ka shami u tilen shin veren iyol yase er se soo cii eren msen. Inja na yô se fatyô u teman inya kpa se er msen, shin sea soo yô, se suwa ityough inya shin se gure anu inya, gayô se tile shisha. (1 Kroniku 17:16; Nehemia 8:6; Daniel 6:10; Marku 11:25) Kwagh u a hembe lun hange hange yô ka mlu u vough u ken atô ishima yase la, ka mtil wase u ior vea fatyô u nengen a mi la ga. Sha kpôô yô, shighe u se lu eren tom zan a mi ave shin zum u se tagher a ma kwagh aburabur je kpa, se fatyô u eren msen ving ving ape se lu cii. Yehova ongo amba a msen la, shin er ior mbagenev ka vea fa ér se er msen ga nahan je kpaa.​—⁠Nehemia 2:​1–6.

11. Ka akaa a a bende a vese a nyi nahan se fatyô u eren msen sha mini?

¹¹ Ka akaa a nyi nahan se fatyô u eren msen sônonô? Bibilo kaa ér: “Ka sea sôn nyityô kwagh u a lu sha ishima [i Yehova] vough yô, A ungwa se.” (1 Yohane 5:14) Nahan nyityô kwagh i i lu sha ishima i Aôndo cii yô, se fatyô u eren msen sha mi. Aluer se er msen sha kwagh u a lu zan se iyol nahan a lu sha ishima na kpa? Een, a lu sha ishima na! Msen u eren hen Yehova ngu inja er iliam i lamen a ijende yase i ishima ishima nahan. Se fatyô u lamen a Aôndo gbar gbar, ‘pasen un ishima yase’ cii. (Pasalmi 62:⁠8) Doo u se sôn un a na se icighan jijingi na, gadia jijingi ne una wase se se eren akaa a dedoo. (Luka 11:13) Shi se sôn un a wase se sha er nyityô kwagh i se soo u eren cii, se er i sha kwaghfan, shi a na se agee se wa ishima a mbamzeyol kpaa. (Yakobu 1:⁠5) Man er Kristu a ne naagh sha ci wase yô, aluer se er isholibo yô, se zamber a na a de se isholibo yase. (Mbaefese 1:​3, 7) Nahan kpa, mbamsen asev ve de saan sha akaa a ase tseegh ga. Doo u se eren msen sha ci u mbagenev kpaa, er ior mba hen tsombor wase man mba se civir Aôndo a ve imôngo la nahan.​—⁠Aerenakaa 12:5; Mbakolose 4:⁠12.

12. Se tér akaa a a bende a Ter wase u sha la ken mbamsen asev hiihii nena?

¹² Zum u se lu eren msen yô, kwagh a hemba gban se sha akaa a a gbe a bende a Yehova Aôndo yô. Sha mimi yô, se mba a ityôkyaa i wuese un shi sughun un sha uerdoo nav kpaa. (1 Kroniku 29:​10–13) Yesu yange kaa ken msen u a tese mbahenen nav, u i nger ken Mateu 6:​9–13 la wener, sea eren msen yô, se kaa ser, i tsegha iti i Aôndo, inja na yô, i na i icivir. Been yô maa kaa wener, tartor u Aôndo u va, i er ishima na shin tar kpaa vough er i eren i sha nahan. Yesu yange tér akaa a hange hange a a gbe a bende a Yehova ne bee cii ve mase teren akaa agenegh a a gbe a bende a vese la ye. Se kpa, aluer kwagh hemba gban se u hiin teren akaa a a bende a Aôndo ken mbamsen asev yô, kwagh ne una tese ér se hemba wan iyol yase ikyo ga.

13. Ruamabera kaa ér nyi sha kwagh u iniembe i mbamsen aseve?

¹³ Doo u mbamsen asev vea lihe nan je? Bibilo ôr se er mbamsen asev mba se eren ken iuv shin mba se eren a ior mbagenev imôngo la vea lihe a kighir ga. Zum u se tem kwaghyan a mbagenev yô se fatyô u eren msen tiônôô, kpa er shighe u se lu tswen, se lu eren msen hen Yehova, pasen un ishima yase la nahan, se fatyô u eren msen la gôgônan. (1 Samuel 1:​12, 15) Nahan cii kpa, Yesu yange na ior mba ngise ve timin akende ér ve mba mbaperapera, mba ve eren ugôgômbamsen ér ior ve nenge la ibo. (Luka 20:​46, 47) Mbamsen mba eren nahan la doo Yehova ishima ga. Hemba doon u mbamsen asev vea due ken atô u ishima yase. Nahan yô, mbamsen mba Aôndo a ongo la vea fatyô u lihen shin lun tiônôô, kpa kwagh ne cii har sha kwagh u a gbe se ve se lu eren msen sha mi la kua sha mbamlu asev kpaa.

14. Inja i kwagh u Bibilo i we se ér se ‘eren msen’ hanma shighe la ér nyi, man er nan ve kwagh ne a doo kpishi?

¹⁴ Gba u se eren msen ken iyange i môm kwa me? Bibilo wa se kwagh ér se ‘eren msen’ hanma shighe cii, se̱ ‘taver ishima sha msen u eren’ shi se ‘eren msen gbem’ kpaa. (Mateu 26:41; Mbaromanu 12:12; 1 Mbatesalonika 5:17) Nahan kpa, kwaghwan ne ngu tesen ér, hanma ihwa yô, se eren msen hen Yehova ga. Kpa, Bibilo ngi wan se kwagh ér se eren msen nduuruu, se sughun Yehova sha erdoo na, shi se veren ashe a na ser a hemen se, shi a sur se asema shi a na se agee kpaa. Nahan yô, er Yehova a ver a ver shighe u se lam a na se kighir shin ikwa i se lam a na ga nahan, doo se ga he? Aluer mimi je, ian i i ne se i eren msen ne doo se tsung yô, se eren nen msen hen Ter wase u a lu sha la hanma shighe.

15. Er nan ve i doo u se lumun ser “Amen” zum u se er msen se kur shin zum u orgen nan er msen sha ci wase laa?

¹⁵ Er nan ve i doo u se lumun ser “Amen” zum u se er msen se kur, shin zum u orgen nan er msen sha ci wase laa? Inja i ishember i “amen” la yô ér, “i lu nahan.” Akav a ken Bibilo tese ér doo u se lumun ser “Amen” zum u se er msen se bee shin orgen nan er msen sha ci wase yô. (1 Kroniku 16:36; Pasalmi 41:13) Ka sea er msen sea kaa ser “Amen” sha mkur u msen wase la yô, kwagh ne a tese ér se er msen la a ishima yase i môm. Or ka nana er msen sha ci wase nana kure ve sea lumun ser “Amen” a due sha shin a due sha ga kpa, kwagh ne a lu tesen ér se lumun a kwagh u nan er la cica cii.​—⁠1 Mbakorinte 14:⁠16.

16. Ka vangertiôr u nyi se lu a mi sha kwagh u msene?

¹⁶ Yehova ongo mbamsen asev miminii? Een, ongo. Se mba a ityôkyaa i vesen i nan jighjigh ser ‘un, u a ongo msen’ la ongo mbamsen mba uumace umiliôn umiliôn ve eren hen a na la. (Pasalmi 65:⁠2) Ongo mbamsen asev sha igbenda kposo kposo.

17. Er nan ve se fatyô u kaan ser Aôndo ongo mbamsen asev sha ikyev i mbatyomov nav man mbacivir un mba shin tar nee?

¹⁷ Yehova ongo mbamsen asev sha ikyev i mbatyomov nav kua mbacivir un mba shin tar ne kpaa. (Mbaheberu 1:​13, 14) Sé ungwa akaa kpishi a ior mba ve er msen ér Aôndo a wase ve vea fa Bibilo, ica i gba ga tsô maa or u civir Yehova nan va lam a ve yô. Akaa angan nahan tese ér, mbatyomov mba tesen er á er tom u pasen ior kwagh u Tartor yô. (Mpase 14:⁠6) Ashighe agen kwagh ka una tser se tsung sea er msen hen Yehova yô, á mgbegha ma Orkristu ugen nan va na se iwasen.​—⁠Anzaakaa 12:25; Yakobu 2:⁠16.

18. Yehova ongo mbamsen mba mbacivir un sha ikyev i icighan jijingi na man Mkaanem nam nena?

¹⁸ Yehova Aôndo shi ongo mbamsen mba mbacivir un sha ikyev i icighan jijingi na man Bibilo i i lu Mkaanem nam la kpaa. Ka sea er msen hen a na ser a wase se se wa ishima a ameen yô, ngu a na se icighan jijingi na, nahan jijingi ne a hemen se shi a taver se kpaa. (2 Mbakorinte 4:⁠7) Ashighe kpishi ka sea lu a mzeyol, sea er msen hen Yehova ser a wase ser yô, se zua a iwasen ken Bibilo, i i lu a akaawan a nga a wase se se er kwagh sha kwaghfan la. Se fatyô u zuan a avur a Bibilo a a wase se zum u se tem se tseegh se lu ôron i shin se lu ôron ityakerada i Mbakristu er ungun nahan yô. Shi ken mbamkombo mba Mbakristu kpaa ka i ôr se akaa a ken ruamabera a i gbe u se er tom sha mi yô, shin shighe ugen yô ka i lu ortamen u ken tiônnongo u nan we se ikyo la ka nan ôr se akaa ne ye.​—⁠Mbagalatia 6:⁠1.

19. Aluer ka se inja er ashighe agen ka sea er msen kpa i ungwa se ga yô, doo u se fa ser nyi?

¹⁹ Aluer ka se inja er Yehova ngu ungwan mbamsen asev fese ga kpa, ka sha ci u una fatyô u ungwan ve ga yum ve á lu timbir ga. Kpa, se umbur nen ser ka sea sôn Yehova kwagh u a lu sha ishima na vough yô, á ungwa se sha shighe u á nenge i doo un la cii. Á hemba fan mbamgbe asev a vese ica je, shi á hemba fan er una kure ve kpaa. Ashighe kpishi ngu a de ér se zer ‘sônon’ shi se zer “keren” shi se zer “manden uwegh” man una ungwa se ye. (Luka 11:​5–10) Ka sea zer sônon Aôndo, sea gba uwegh ga yô, á fa je ér kwagh la gba se ishima tsung, shi jighjigh u nan wase kpa ka u mimi. Shi kwagh ugen yô, Yehova una fatyô u ungwan msen wase sha gbenda u se fa fese ser á ungwa se ga yô. Ikyav i tesen yô, alaghga ma kwagh ngu zan se iyol, nahan se sôn un ser a wase se, kpa er ma á kar a mzeyol shon kera ve ma se fe fese ser á wase se la yô, á er nahan ga, kpa á gema á na se a na agee a wan ishima a kwagh u a lu zan se iyol la.​—⁠Mbafilipi 4:⁠13.

20. Er nan ve i doo u se yar tom a ian i civirigh i se lu a mi i eren msen hen Yehova hanma shighe laa?

²⁰ Un u á gbe sha man tar u u kehe yum ne ngu ikyua ikyua a mbara mba ve yer un sha mimi la cii, nahan se mba a iwuese kpishi sha kwagh ne! (Pasalmi 145:18) Yô, se eren nen msen hen Yehova hanma shighe cii, gadia ian i se lu a mi i eren msen hen a na ne ka i civirigh je zua ga. Aluer se mba eren nahan yô, se zua a iember i kporom ikyua a Yehova, un u a ongo mbamsen asev la.