Or Ka Nana Kpe Nahan Nan Yem Hana?

1-3. Ka nyi ior ve pinen sha kwagh mbakpeneve, man ukwaghaôndo mbagenev na mlumun ér nyi?

BIBILO kaa a vese ér shighe ngu van u “ku ua kera lu ga” yô. (Mpase 21:4) I pase ken Ityough ki sha 5 er nagh ku ipaan ku Yesu kura ku ne i lu u se fatyô u zuan a uma u tsôron yô. Kpa ior mba kpen her. (Orpasenkwagh 9:5) Kwagh u vesen ugen u se pinen yô ser, Ka nyi ka i er or zum u nan kpe kera laa?

² Gba hange hange u se zua a mlumun sha mpin ne, hemban cii je yô zum u or wase nan kpe yô. Alaghga se pine ser: ‘A yem hana? Ngu nengen a vesee? Una fatyô u wasen see? Se tsa sha won shi se nenge a na je kpa?’

³ Ukwaghaôndo na mbamlumun kposo kposo sha mbampin mban. Mbagenev mba tesen ér aluer or ngu eren akaa a dedoo man nan va kpe yô, nana yem sha, kpa aluer nan ngu eren akaa a bo yô, nana hia ken igyamusu. Mbagenev kaa ér or ka nana kpe yô, nan hingir jijingi, nan za lu vea ior mba nan mba ve vande kpen la. Shi mbagenev di ka ve kaa ér zum u or kpe yô, ka i za ôr nan ijir, nahan i hide i mar nan a iyol igen kposo, nan hide nan hingir orumace ugen shin zendenya.

 4. Ka kwagh u vesen u nyi ukwaghaôndo ve tesen sha kwagh u mbakpeneve?

⁴ Ka inja er ukwaghaôndo mban mba ôron akaa kposo kposo nahan. Kpa ve cii mba nôngon u tesen kwagh u vesen môm tsô. Mba tesen ér zum u or nan kpe yô, kwagh ugen ngu a due ken nan a za hemen u lun uma. Kpa kwagh u ve tesen la ka mimii?

5, 6. Ka nyi ka i er or zum u nan kpe kera laa?

⁵ Yehova fa mlu u orkpen vindi vindi, nahan a kaa a vese ér zum u or kpe yô, kwagh u nan kure. Or ka nana kpe ga yô, nan lu uma. Nahan shighe u or nan kpe yô, mbamhen mba nan mba dugh mba za lu ape genegh kposo ga.a Shighe u or kpe yô, nan kera nengen shin ungwan shin henen ma kwagh ga.

⁶ Tor Solomon yange nger ér ‘mbakpenev fa ma kwagh ga.’ Mbakpenev vea fatyô u soon or shin kôron nan ihyom ga, shi “ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol” ga. (Ôr Orpasenkwagh 9:5, 6, 10.) Shi Bibilo ôr se ken Pasalmi 146:4 ér or ka nana kpe yô, “mbamhen mba nan” ve saa ishe.

 7. Ka nyi Yesu yange ôr sha kwagh u mbakpeneve?

⁷ Zum u Lasaru, ijende i Yesu i ishima ishima la saa ku yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Huror wase Lasaru ngu yaven.” Kpa Yesu lu ôron ér Lasaru lu yaven sha u memen di tsô ga. Yesu shi kaa ér: “Lasaru kpe.” (Yohane 11:11-14) Sha nahan yô, Yesu tôô ku kar sha mnya. Yange kaa ér Lasaru yem sha shin za ngu vea ior nav mba ve vande kpen la ga. Shi yange kaa ér Lasaru ngu yan ican ken igyamusu shin i hide i mar un ken iyol i orumace ugen shin zendenya ga. Lu inja er Lasaru lu yaven mem mem nahan. Avur a Bibilo agen kpa tôô ku kar sha mnya. Orpasalmi yange zamber a Yehova ér: “Wanger ashe am, . . . m̱ de yaven mnyam ma kuum ga.” (Pasalmi 13:3) Shi shighe ugen la Yesu kar ku u wan u Yairu u kwase sha mnya zum u a kaa ér, “a kpe ga, ka mnyam a yav ye” la.—Luka 8:52.

 8. Er nan se fe ser Aôndo yange gba uumace ér ve kpeen ga?

⁸ Aôndo yange gba Adam man Ifa ér ve bee iyol shi ve kpee? Ei! Yange gba ve ér ve lu uma gbem sha won, shi ve lu gbong gbong gbem sha won. Yehova yange gba uumace a isharen i lun uma gbem sha won. (Orpasenkwagh 3:11) Er mbamaren ve soon ér ônov vev ve bee iyol shi ve kpe ga nahan, kape se kpa Yehova a soo ér se bee iyol shi se kpe ga je la. Kpa aluer Aôndo yange gba se ér se lu uma gbem sha won yô, hii nan ve se kpene?

 9. Tindi u Yehova wa Adam man Ifa la yange taver ga sha ci u nyi?

⁹ Yehova yange kaa a Adam ken sule u Eden ér: “Hanma kon u ken sule ne, gbaa yan u tsô, kpa kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Genese 2:9, 16, 17) Tindi ne yange wanger shi taver u dondon ga, shi Yehova lu a ian i pasen Adam man Ifa kwagh u a doo man u a doo ga yô. Lu u vea ungwa imo i Yehova yô, a tese ér ve wa hemen na ikyo. Shi vea tese ér mba a iwuese sha hanma kwagh u Yehova a ne ve cii.

10, 11. (a) Satan yange tsugh Adam man Ifa nena? (b) Er nan ve Adam man Ifa ve lu a ishô sha kwagh u yange ve er la ga?

¹⁰ Kwagh ka a er i vihi yô, Adam man Ifa tsua u hemban Yehova ato. Satan yange pine Ifa ér: “Mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?” Ifa gema kaa a na ér: “Atam a ikyon i ken sule ne yô, i lumun ér se̱ ya, kpa atam a kon u u lu hen atô sule la yô, Aôndo kaa ér: De ye nen ga, ave tsô kpaa, de benden nen sha min ga, sha er né kpe ga yô.”—Genese 3:1-3.

¹¹ Tsô Satan kaa ér: “Né kpe je ga; gadia Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne, né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.” (Genese 3:4-6) Satan yange soo ér Ifa a hen ér un man nom na vea fatyô u fan kwagh u a lu u dedoo man u bo la ayol a ve. Shi Satan tsugh un kaa ér una hemba ato kpa kwagh a er un ga. Er Satan kaa ér Ifa una kpe ga yô, Ifa ya atam a kon la shi na nom na kpa ya. Adam man Ifa yange ve fa dedoo er Yehova kaa a ve ér ve de ye ityamegh ki kon la ga yô. Kpa mba ye yô, ve tese ér ve venda u dondon tindi u wang man u taver ga, u i wa ve la. Shi ve tese ér Ter ve u sha u lun a dooshima la kuma u vea na un icivir ga. Kpa mba a ishô cuku sha kwagh u yange ve er la ga!

12. Ihyembeato i Adam man Ifa la lu kwagh u nan Yehova ishimavihin sha ci u nyi?

¹² Vihi kpishi er mbamaren asev mba hiihii mbara yange ve laha Orgban ve yô! Aluer u nôngo kpoghuloo u yese wan wou u nomso man u kwase, man ve va hemba u ato, ve venda u eren kwagh u u tese ve la nahan, a lu u ken ishima nena? Ishima ia vihi u ga he?

13. Kwagh u Yehova kaa a Adam ér “ú shi ú hide ú hingir vuulevu” la inja na ér nyi?

¹³ Yange Adam man Ifa mba hembe Aôndo ato yô, ian i lun uma gbem sha won la kar ve. Yehova kaa a Adam ér: “U ngu vuulevu, nahan ú shi ú hide ú hingir vuulevu.” (Ôr Genese 3:19.) Inja na yô, lu u Adam una hide a hingir vuulevu, inja er i vande gban un ga kuaa nahan. (Genese 2:7) Adam yange eren isholibo yô, kpe, kera lu uma mape môm sha won ga.

14. Hii nan ve se kpene?

¹⁴ Adam man Ifa yange vea ongo imo i Aôndo yô, ma ve lu uma zan zan nyian. Kpa yange mba hembe un ato yô, lu isholibo je ve er ye, nahan shighe kar yô ve kpe. Isholibo ngi er ka bouange u mbamaren asev mba hiihii mbara ve mar se a mi nahan. Se cii i mar se ken isholibo, ka nahan ve se kpen ye. (Mbaromanu 5:12) Kpa lu awashima u Aôndo sha uumace ne ga. Mayange je Aôndo soo ér uumace ve kpeen ga, shi Bibilo yila ku ér “Orihyom.”—1 Mbakorinte 15:26.

15. Ka sea fa mimi sha kwagh u mbakpenev yô, kwagh la a pase se a tuhwa nena?

¹⁵ Mimi u se fe sha kwagh u mbakpenev la na yô, se kera mba a mbamhen mba kpeegh sha kwagh ve ga. Bibilo tese ér kwagh nyoon mbakpenev ga shi kwagh vihin ve ga. Se fatyô u lamen a ve ga, ve kpaa vea fatyô u lamen a vese ga. Se fatyô u wasen ve kpaa ga, shi ve kpa vea fatyô u wasen se ga. Vea fatyô u bulan se ga, nahan ityôkyaa ngi i se cia ve ga. Kpa ukwaghaôndo kpishi ka ve kaa ér mbakpenev mba uma mape shi aluer u soo u wasen ve yô, u fatyô u nan upristi shin mba i nengen ve ér ka uicighanmbaiorov la inyaregh wer ve wase ve. Nahan kpa aluer se fa mimi sha kwagh u mbakpenev yô, or a kera fatyô u eren se mbaaie mbara, bumen se ga.

16. Ka aie u nyi ukwaghaôndo kpishi ve tesen sha kwagh u mbakpeneve?

¹⁶ Satan ka a bume ukwaghaôndo mbaaiev ve tesen ior ér mbakpenev mba uma. U tesen ikyav yô, ukwaghaôndo mbagenev ka ve tese ér ka sea kpe yô, uma shin jijingi wase a due a za lu mape. Ka kwagh u i tese u ken adua wou laa, shin ka kwagh u Bibilo i er sha kwagh u mbakpenev la i tese u we? Satan ngu a tsughun ior ér ve gema ijime a Yehova.

17. Ityesen i i kaa ér ior mba hian ken igyamusu la va Yehova a ilyahan nena?

¹⁷ Kwagh u ukwaghaôndo kpishi ve tesen la kunda iyol kpishi. U tesen ikyav yô, mbagenev mba tesen ér mbaaferev vea hia ken igyamusu gbem sha won. Aie ne va Yehova a ilyahan kpishi. Mayange Yehova una de ér ior ve ya ican nahan ga! (Ôr 1 Yohane 4:8.) Aluer u nenge or kighir wan u nan ave sha usu sha u tsahan nan nahan, a lu u ken ishima nena? U hen wer nan wa ifer kpishi. U soo u fan nan kpaa ga. Kape Satan kpa a soo ér se nenge Yehova vough je la!

18. Gba u se cia mbakpenev ga sha ci u nyi?

¹⁸ Ukwaghaôndo mbagenev di mba tesen ior ér or ka nana kpe yô, nan hingir jijingi. Ukwaghaôndo mban ka ve tesen ér gba u se naan ujijingi mban icivir shi se cian ve je kpaa, sha ci u vea fatyô u hingir azende ase a dedoo shin mbaihyomov asev mba vihin tu. Ior kpishi na jighjigh a mbaaie mban. Ka ve cian mbakpenev, nahan ve civir ve, i kera lu Yehova ga. Umbur wer, mbakpenev vea fatyô u nengen shin fan kwagh môm ga, nahan ityôkyaa ngi i se cia ve ga. Ka Yehova a gbe se ye. Un ka Aôndo u mimi, nahan ka un tseegh i gbe u se civir ye.—Mpase 4:11.

19. Ka sea fa mimi sha kwagh u mbakpenev yô, i wase se nena?

¹⁹ Ka sea fa mimi sha kwagh u mbakpenev yô, se due ken mbaaie mba ukwaghaôndo mbara kera. Shi mimi ne ka a wase se u kaven uityendezwa mba doon tsung mba Yehova a er sha kwagh u uma wase man mlu wase u ken hemen la kpaa.

20. Ka nyi se lu henen ken ityough ki dondon kini?

²⁰ Ngise orgen u civir Aôndo u i yilan un ér Yobu yô, pine ér: “Aluer or á kpe yô, shi nana lu uma?” (Yobu 14:14) Mimi je, or a kpe nahan nana fatyô u shi hiden lun umaa? Mlumun u Aôndo a ne se ken Bibilo la ka u kundun iyol je zua ga. Se nenge ken ityough ki dondon kin er i hii ve se kaa nahan yô.