-
Jehofa o Kokobetsa Motse o o IkgodisangBoporofeti Jwa ga Isaia—Lesedi la Batho Botlhe I
-
-
Se Modimo a se Dirisang go Senya
10. Jehofa o tla dirisa mang go fenya Babelona?
10 Jehofa o tla dirisa mmuso ofe go diga Babelona? Dingwaga di ka nna 200 pele ga nako, Jehofa o senola karabo: “Bona, ke kurusa Bameda kgatlhanong le bone, ba ba kayang selefera e se sepe, le ba ba sa natefelelweng ke gouta. Mme mara a bone a tla phatlakanya le one makawana tota. Mme ga ba kitla ba tlhomogela maungo a sebopelo pelo; leitlho la bone ga le kitla le utlwela barwa botlhoko. Mme Babelona, mokgabiso wa magosi, bontle jwa boikgogomoso jwa Bakaladia, o tla nna jaaka fa Modimo a ne a ribegetsa Sodoma le Gomora.” (Isaia 13:17-19) Babelona yo o tlotlometseng o tla wa, mme Jehofa o tla dirisa masole a a tswang kwa nageng e e kgakala e e dithaba ya Media go dira seno.a Kgabagare, Babelona o tla swafala fela jaaka metse e e tletseng boitsholo jo bo maswe thata ya Sodoma le Gomora.—Genesise 13:13; 19:13, 24.
-
-
Jehofa o Kokobetsa Motse o o IkgodisangBoporofeti Jwa ga Isaia—Lesedi la Batho Botlhe I
-
-
11, 12. (a) Media o nna mmusomogolo wa lefatshe jang? (b) Boporofeti bo umaka mokgwa ofe o o sa tlwaelegang wa masole a Media?
11 Mo motlheng wa ga Isaia, Media mmogo le Babelona ba laolwa ke Asiria. Dingwaga di ka nna lekgolo moragonyana, ka 632 B.C.E., Media le Babelona ba ikopanya go diga Ninife, motsemogolo wa Asiria. Seno se bulela Babelona sebaka sa gore a nne mmusomogolo o o laolang. Ga a lemoge gore dingwaga di ka nna 100 morago ga moo, Media o tla mo senya! Ke mang yo o neng a ka dira polelelopele e e tlhomameng jaana fa e se Jehofa Modimo fela?
12 Fa Jehofa a tlhalosa se a tlhophileng go se dirisa fa a senya, o bolela gore masole a Media ‘a kaya selefera e se sepe, le gone ga a natefelelwe ke gouta.’ A mokgwa o o sa tlwaelegang jang ne ka masole a a ratang ntwa! Mokanoki mongwe wa Baebele e bong Albert Barnes a re: “Ga se masole a mantsi a a ileng a tlhasela a sa tlhotlhelediwe ke tsholofelo ya go bona thopo.” A masole a Bameda a diragatsa mafoko a ga Jehofa mo ntlheng eno? Ee. Akanya ka mafoko ano a a mo bukeng ya The Bible-Work, e e kwadilweng ke J. Glentworth Butler: “Bameda, le Baperesia bogolo jang, ba ne ba farologane le bontsi jwa ditšhaba tse di kileng tsa lwa ka gonne bone ba ne ba se na sepe le gouta mme ba ne ba amegile fela ka go fenya le kgalalelo.”b Ka ntlha ya seno, ga go gakgamatse gore fa mmusi wa Peresia e bong Kurose a golola Baiseraele mo botshwarong jwa Babelona, o ba busetsa diketekete tsa dijana tsa gouta le selefera tse Nebukadenesare a di thopileng kwa tempeleng ya Jerusalema.—Esera 1:7-11.
13, 14. (a) Le fa batlhabani ba Bameda le ba Baperesia ba sa kgatlhegele thopo, ba rata eng? (b) Kurose o fenya jang dithibedi tsa tshireletso tse Babelona a ikgantshang ka tsone?
13 Le fa batlhabani ba Media le ba Peresia ba se na sepe le thopo, gone ba rata maemo. Ga ba batle go fetwa ke setšhaba sepe fela mo lefatsheng ka maemo. Mo godimo ga moo, Jehofa o tsenya “thopo” mo dipelong tsa bone. (Isaia 13:6) Ka gone, ba ititeile sehuba gore ba tla fenya Babelona ka mara a bone a tshipi—a a ka dirisiwang e seng fela go hula marumo mme gape le go itaya le go tlantla masole a baba, bana ba basadi ba Bababelona.
14 Kurose, moeteledipele wa masole a Bameda le Baperesia, ga a kgobiwe marapo ke dikago tsa itshireletso tsa Babelona. Mo bosigong jwa October 5/6, 539 B.C.E., o laela gore metsi a Noka ya Euferatese a faposiwe. Fa metsi a ntse a ngotlega, batlhasedi ba nanabela mo motseng, ba tsamaya ba ipaphathile ka lotshitshi lwa noka mo metsing a a fitlhang fela mo diropeng. Banni ba Babelona ba a tshoganediwa, mme Babelona o a wa. (Daniele 5:30) Jehofa Modimo o tlhotlheletsa Isaia gore a bolelele ditiragalo tseno pele, a dira gore go phepafale gore ke Ene a kaelang dilo.
-
-
Jehofa o Kokobetsa Motse o o IkgodisangBoporofeti Jwa ga Isaia—Lesedi la Batho Botlhe I
-
-
a Isaia o umaka Bameda fela ka leina, mme ke ditšhaba di le mmalwa tse di tla bong di itirile seoposengwe kgatlhanong le Babelona—Media, Peresia, Elama, le ditšhaba tse dingwe tse dipotlana. (Jeremia 50:9; 51:24, 27, 28) Ditšhaba tse di dikologileng di bitsa Bameda mmogo le Baperesia di re “Bameda.” Mo godimo ga moo, mo motlheng wa ga Isaia, Media ke one mmuso o o laolang. Peresia e simolola go laola fa e busiwa ke Kurose.
-
-
Jehofa o Kokobetsa Motse o o IkgodisangBoporofeti Jwa ga Isaia—Lesedi la Batho Botlhe I
-
-
b Le fa go ntse jalo, go bonala gore moragonyana Bameda le Baperesia ba ne ba simolola go rata dikhumo thata.—Esethere 1:1-7.
-