Kpɔ Jijɔ Gangan Ci Yí Tonɔ So Enunana Amɛ Mɛ

1-2. Nyɔna ciwo mìkpɔnɔ ci wowa mì mɔ mìakpɔnɔ jijɔ le enunana mɛ sɔwu enuxɔxɔɔ?

CI YEHOWA wa agbetɔwoɔ, éwa wo mɔ woakpɔnɔ jijɔ le enunana mɛ sɔwu enuxɔxɔ. (Edɔ 20:35) Ecɛ dasɛ mɔ nɔ wona nu mì ɖe, mìdekpɔnɔ jijɔ ɖekɛ le mɛ yɔa? Oo. Mì pleŋ yí kpɔnɔ jijɔ nɔ wona ŋɖe mì. Vɔ, mìgbekpɔnɔ jijɔ sɔwu nɔ enyi mìwo yí na nu mɛbuwo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìwo nyɔna enyi ci Yehowa wa mì ahan. Nyi yí taɖoɔ?

² Ci Yehowa wa mì ahan ɔ, éji mɔ mìwo le kpɔnɔ jijɔ doji. Mìatɛnŋ akpɔnɔ jijɔ sugbɔ nɔ mìji emɔ bu ciwo ji mìato ananɔ nu amɛ. Enyɔ sugbɔ ci Yehowa wa mì ahan. —Eha. 139:14.

 3. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ adre Yehowa mɔ yɛnyi “jijɔ Mawuɔ”?

³ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo na kankandoji mì mɔ mìkpɔnɔ jijɔ le enunana amɛ mɛ, eyi taɖo dekpaca mì ci Bibla dre Yehowa mɔ yɛnyi “jijɔ Mawu” o. (1 Tim. 1:11 NWT) Eyi nyi amɛ ŋkɔtɔ ci na nu amɛ yí gbenyi Enunamɛtɔ gangantɔ. Yí shigbe lé apotru Pɔlu nui nɛɔ, “E yi mɛ yí mì kpɔ agbe le, yí mì kpɔ hwanhwan mìwotɔ le, [eyi na mìli.]” (Edɔ. 17:28) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, “enunana nywiwo pleŋ koɖo enunana kpɛnkpinwo pleŋ” so Yehowa gbɔ.—Ʒaki 1:17.

 4. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔkpɔ jijɔ sɔwuɔ?

⁴ Mìwo pleŋ atɛnŋ aji mɔ mìakpɔ jijɔ ci wokpɔnɔ nɔ wona nu amɛ. Mìatɛnŋ awɛ ahan nɔ mìsran xomɛvuwawa Yehowa tɔ. (Efe. 5:1) Nɔ mìxokɔ nuxu so nyɔ cɛ nuɔ, mìado jeshi enu ci mìatɛnŋ awa nɔ mìvakpɔkpɔɛ shigbe mɔ enu ci mìna mɛɖe dejɔ ji ni hannɛ. Enuɖoŋwijinamɛ cɛwo akpedo mì nu mìakpɔtɔ akpɔkpɔ jijɔ doji yí mìwo jijɔ agbe sukɔgbɔ doji le enunana mɛ mɛ.

SRAN XOMƐVUWAWA YEHOWA TƆ

 5. Ŋɖewo ciwo Yehowa nanɔ mìɔ?

⁵ Ŋɖewo ciwo mɛ Yehowa dasɛ xomɛvuwawa yitɔ leɔ? Mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo. Yehowa na ŋciwo yi ʒan mì. De gashiagamɛ yí mìkpɔnɔ enu ciwo yí nyɔ wugan le agbe mɛ o, vɔ mìdo akpe nɔ Yehowa mɔ, sugbɔtɔ le mì mɛ kpɔnɔ enu ciwo yí ʒan mì. Le kpɔwɛ mɛ, étɛnŋ wɛ yí mìkpɔnɔ enu ci mìaɖu, ŋci mìado koɖo dɔnxu. (Eha. 4:8; Mt. 6:​31-33; 1 Tim. 6:​6-8) Yehowa kpɔnɔ mìwo ʒanwo gbɔ ci enyi eɖo awɛ taɖo yɔa? Oo, ahan yɔ nɛ go! Nyi yí taɖo Yehowa wɛni ahan nɔ mìɔ?

 6. Nyi mìkpla le Matie 6:​25, 26 mɛɔ?

⁶ Yehowa kpɔnɔ mìwo ʒanwo gbɔ ɖo élɔn mì. Mìakpɔ Yesu nyɔ ciwo yí le Matie 6:​25, 26 mɛ. (Hlin.) Yesu sɔ enuwawawo sɔ wa kpɔwɛ. Ci Yesu xokɔ nuxu so xeviwo nuɔ, énu mɔ: “Wo de donɔ jinuku o, kpɔ wo de ɖenɔ jinuku o, kpɔ wo de sɔ enuɖuɖu kɔɖonɔ avawo mɛ o.” Vɔ, do jeshi enyɔ ci enu kplɔɛdo ɖa: “Míwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nanɔ enuɖuɖu wo.” Eyi Yesu biɔse mɔ: “Mí de le veviɖe sɔwu xeviwo ba?” Nyi mìakpla so nyɔ cɛ mɛɔ? Yehowa kpɔnɔ yi sɛntɔwo mɔ wole veviɖe nɔ ye sɔwu elan ciwo yí ewawo. Nɔ Yehowa kpɔnɔ elanwo ʒanwo gbɔɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ákpɔ mìwotɔwo can gbɔ hɛnnɛ! Shigbe lé vida ɖe lenɔ bu nɔ eviɛwo nɛɔ, ahanke lɔnlɔn yí dɔ yí Yehowa lenɔ bu nɔ yi xomu.—Eha. 145:16; Mt. 6:32.

 7. Ŋɖeka ci mɛ yí mìatɛnŋ asran xomɛvuwawa Yehowa tɔ leɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Shigbe Yehowa nɛɔ, lɔnlɔn yí dɔ mìnanɔ nu amɛ. Le kpɔwɛ mɛ, èjeshi ao kpena xɔsetɔ ɖe ci yí ʒan ŋɖuɖu alo enudodoa? Yehowa atɛnŋ azan eo yí na ni enu ci yí akpedo nu yí akpɔ eʒan ŋtɔ́wo gbɔ. Wojeshi Yehowa mɛwo mɔ wowanɔ xomɛvu vevitɔ nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ. Le kpɔwɛ mɛ, le COVID-19 dɔbamɛ lɔ hwenuɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo na enuɖuɖu, enudodo koɖo nubuwo mɛ ciwo yí le ʒan mɛ. Amɛ sugbɔ can gbewa xomɛvu yí na enu keŋ sɔ do alɔ xexeɛmɛ keŋkeŋ dɔ lɔ. Enunana cɛwo na yí wokpedo nɔvi ciwo ji jɔjɔmɛfɔku lɔ jɔ do. Wowa do enyɔ ciwo yí le Ebretɔwo 13:16 mɛ ji. Énu mɔ: “Mí ŋgbe ŋlɔnbe enu nywi wawa nɔ amɛ buwo o. Mí ma míwo nuwo koɖo amɛ buwo. Wana hunnɔ nyi avɔnsa ciwo yí kpe nɔ Mawu.”

 8. Nyiwo mɛ yí Yehowa nanɔ ŋsɛn mì leɔ? (Filipitɔwo 2:13)

⁸ Yehowa nanɔ ŋsɛn. Jijɔ enyi nɔ Yehowa mɔ yeana ye ŋsɛn maɖosɛnxu lɔ ye sɛntɔ egbejinɔtɔwo. (Hlɛn Filipitɔwo 2:13.) Èdo egbe ɖaɖa kpɔ yí akpɔ ŋsɛn aɖu tetekpɔ ɖe ji alo yí ado ji le cukaɖa ɖe mɛa? Àtɛnŋ ado gbe ɖaɖa yí abiɛ kpoŋ mɔ yɛ le na ŋsɛn ci ye ʒan asɔ wa nu ciwo yí le ŋkeke lɔ mɛ. Nɔ èkpɔ ɖoŋci nɔ ao gbedoɖa lɔɔ, àtɛnŋ alɔn do enyɔ ci apotru Pɔlu nu ji, énu mɔ: “Na wa enuwo pleŋ dru toto Yesu Kristo mɛ, ɖo É yí nanɔ ŋsɛn ŋ.”—Fili. 4:13.

 9. Nyiwo mɛ yí mìatɛnŋ asran Yehowa yí azan mìwo ŋsɛn asɔ kpenɔdo mɛbuwo nu leɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Mìatɛnŋ asran lé Yehowa sɔ xomɛvu zannɔ yí ŋsɛn do ci mìnyi nuvɔnmɛwo can. Mìdatɛnŋ ana ŋsɛn ŋtɔŋtɔ mɛɖe shigbe Yehowa nɛ o. Vɔ mìatɛnŋ azan mìwo ŋsɛn asɔ kpe do mɛbuwo nu dru. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ alɔ ju axwle ŋɖe nɔ Kristotɔ shinshin ɖe alo ci yí ble alo awa axomɛ dɔwo nɔ wo. Nɔ mìwo nɔnɔmɛ lɔ ɖe emɔ nɔ mìɔ, mìatɛnŋ ana kpekpedonu le Fyɔɖuxuxɔ mɛ dradrado nɔ anɔ mɛmiɖe koɖo ebulele ni mɛ. Nɔ mìzankɔ mìwo ŋsɛn le enuŋtɔ́wo mɛɔ, mɛbu ciwo yí sɛnkɔ Yehowa akpɔ nyɔna so mɛ.

10. Lé mìawɛ adonɔ ŋsɛn mɛbuwo to enyɔ ciwo mìnunɔ jiɔ?

¹⁰ Ŋgbeŋlɔbe mɔ, nyɔgbewo ɖonɔ ŋsɛn hɛnnɛ o. Èbu tamɛ kpɔ so mɛɖe ci àtɛnŋ ado ŋsɛn nua? Èjeshi mɛɖe ci yí ʒan akɔnfafaa? Nɔ enyi ahan ɖe, dàwɛ nɔ amɛ lɔ akpɔɛ mɔ eɔ sɔɖe le ji nɔ ye ba? Àtɛnŋ ayi mɛ lɔ gbɔ, alo ayɔɛ to telefonu ji, alo aŋwlɛ nu ɖɛɖɛ. Ŋgbevɔnvɔn sugbɔ so nyɔ ci ànu nu o. Enyɔgbe kleŋ ɖe ci yí so ji mɛ tɛnŋ nyi enu ci ao kpena xɔsetɔ lɔ ʒan gbenɔgbe teŋ ci yí ana akpɔtɔ anɔ gbeji yí ahaya le yi nɔnɔmɛ lɔ mɛ.—Elo. 12:25; Efe. 4:29.

11. Lé Yehowa zannɔ yi nunya doɔ?

¹¹ Yehowa nanɔ ŋununya. Nukplavi Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Nɔ́ ŋununyanya hwe do amɛ ɖe le míwo domɛ ɔ, amɛ lɔ le byɔ Mawu ci yí nanɔ enu amɛshamɛ nywiɖe afɛn makpɔmakpɔ.” (Ʒaki 1:5) Shigbe lé nyɔgbe lɔwo nui nɛɔ, Yehowa denunɔ mɔ yeɖekɛ yí anyi ŋununyatɔ yí evɔ o. Ésɔ xomɛvu yí nanɔ mɛbuwo. Do jeshi hɛnnɛ mɔ, nɔ Yehowa na ŋununyanya amɛɔ, énanɔ amɛ “afɛn makpɔmakpɔ.” Déji gbeɖe mɔ mìaxa le mìwoɖekiwo mɛ nɔ mìbiɔɛ mɔ le dasɛ emɔ nɔ mì o. Ewaɖeɔ, édo ŋsɛn mì mɔ mìwo le biɔ ye.—Elo. 2:​1-6.

12. Emɔ ciwo yí hun nɔ mì nɔ mìama enu ciwo mìnya koɖo amɛwoɔ?

¹² Mìwo ɖe? Lé mìatɛnŋ asran Yehowa yí ama mìwo nunya koɖo mɛbuwo doɔ? (Eha. 32:8) Emɔ sugbɔ hun nɔ Yehowa mɛwo yí woakpla enu ciwo wonya mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, mìnanɔ kpla amɛyoyuwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Hamɛmɛshinshinwo donɔ ʒinxo yí kpenɔdo sumɔsumɔdɔwatɔwo koɖo nɔviŋsu ciwo yí wa ʒinʒindoshimɛwo nu nɔ woanya lé woawa edɔ ciwo woɖo nɔ wo le hamɛ lɔ mɛ do. Yí mɛ ciwo yí bi le exɔcucudɔ koɖo ebulele nɔ wo mɛ nanɔ kpekpedonu koɖo ekpla mɛ ciwo yí nyi amɛyoyuwo le teokrasidɔwo wawa mɛ.

13. Lé mìawɛ asran Yehowa le lé mìnunɔ ŋciwo mìnya nɔ mɛbuwo mɛɔ?

¹³ Ányɔ mɔ mɛ ciwo yí nanɔ kpla amɛwo asran lé Yehowa manɔ yi nunya koɖo amɛwo do. Ðo ŋwi mɔ Yehowa sɔ xomɛvu yí nanɔ nunya amɛ. Ahanke mìwo can, mìji mɔ mìanu ŋciwo mìnya koɖo ŋciwo mɛ mìtowo koɖo mɛ ciwo mìnakɔ kplawo nɛ. Mìdavɔnvɔn mɔ nɔ mìnu ŋciwo mìnya nɔ woɔ, woavaɖɔli mì le mìwo dɔwo mɛ le yiyi mɛ keŋ yí awlakɔ ŋciwo mìnya do wo o. Mìdaɖo susu ci amɛwo ɖonɔ mɔ: ‘Mɛɖe denakplaŋ o! Yiŋtɔ le nakpla yíɖeki.’ Susu ŋtɔ́ deɖo anɔ Yehowa mɛwo mɛ o. Ewaɖeɔ, mìdasɔ jijɔ yí anu enu ciwo mìnya nɔ mɛ ciwo mìnakɔ kpla kpoŋ o, vɔ “[mìasɔ] mìwo gbe ke eku” nɔ wo. (1 Tɛs. 2:​8, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Mìkpɔkpɔ emɔ mɔ, “wowo can [ava je yí] a gbe kpla wo amɛbuwo.” (2 Tim. 2:​1, 2) Nɔ mì pleŋ sɔ xomɛvu yí nunɔ ŋciwo mìnya nɔ mɛbuwoɔ, mìwo koɖo mɛ lɔwo avanya ŋɖɛ doji yí agbekpɔnɔ jijɔ doji.

NƆ EWA SHIGBE ENU CI MÌNA MƐÐE DEJƆ JI NI HANNƐ

14. Nɔ mìwa xomɛvu nɔ amɛwo ɖe, lé amɛ sugbɔ wanɔ nu doɔ?

¹⁴ Nɔ mìwa xomɛvu nɔ amɛwo, vevitɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, wovadonɔ akpe nɔ mì nɔ do nu ciwo mìwa nɔ wo ŋci. Wotɛnŋ ŋwlɛ enu asɔ do akpe nɔ mì alo awɛ to emɔ bu ɖe ji. (Kol. 3:15) Nɔ wodo akpe nɔ mìɔ, enyi ŋɖeka ci yí nanɔ yí mìkpɔnɔ jijɔ doji.

15. Nyi mìɖo aɖo ŋwi nɔ mɛɖewo dedo akpe nɔ mì can ɔ?

¹⁵ Vɔ, le nyɔnɔnwi mɛɔ, de gashiagamɛ yí amɛwo donɔ akpe do enu ciwo mìwa nɔ wo ŋci o. Hweɖewonuɔ, etɛnŋ wa nɔ mì shigbe mɛbuwo dedo jeshi enu ciwo mìwa nɔ wo, alo wodekpɔɛ mɔ mìzan mìwo gamɛ, mìwo ŋsɛn koɖo enu ciwo yí le mì shi keŋ vasɔwa ŋɖe nɔ wo hannɛ. Nɔ ejɔ ahan ɖe, lé mìawɛ nɔ mìwo jijɔ ŋgbebu, alo ado dɔmɛziɔ? Ðo ŋwi mìwo nyɔta lɔ kpukpui vevi ci yí nyi Edɔwawawo 20:35 mɛ nyɔwo. Nɔ mìna nu mɛɖe yí dedo akpe nɔ mìɔ, mìwo jijɔkpɔkpɔ desonɔ nɔ o. Mìatɛnŋ asɔ gbeta mɔ mìana nu koɖo jijɔ nɔ ewa shigbe mɔ amɛbuwo nyi akpemadotɔwo can. Lé anyi ahan doɔ? Mìakpɔ ŋɖewo ciwo yí akpedo mì nu.

16. Nyi ji mìɖo asɔ susu ɖo nɔ mìnakɔ nu amɛɔ?

¹⁶ Sɔ susu ɖo le àwɛ asran Yehowa ji. Énanɔ enu nywiwo amɛwo nɔ wodo akpe alo wodedo akpe can. (Mt. 5:​43-48) Yehowa ɖogbe nɔ mì mɔ nɔ mìwo can mìna nu amɛwo yí “[mìɖekpɔkɔ emɔ nɔ] ŋɖe le esɔ godu mɛ” ɔ, mìwo “lè a gangan.”(Luiki 6:35) Akpedodo nɔ amɛ can tɛnŋ le “ŋɖe” lɔ mɛ. Nɔ wodo akpe nɔ mì alo wodedo akpe nɔ mì can ɔ, Yehowa akpɔ jijɔ. Yehowa cunɔ shi nɔ mì do enunywi ciwo mìwa yí sɔ kpenɔdo amɛwo nu tɛgbɛɛ, ɖo mìna nu lɔ “koɖo jijɔ.”—Elo. 19:17; 2 Kor. 9:​7, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.

17. Lé mìawɛ akpɔtɔ aɖonɔ susu nywiɔ? (Luiki 14:​12-14)

¹⁷ Mìatɛnŋ akpɔ gɔnmɛɖose vevi ciwo yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɔ susu nywi ɖo enunana amɛ ji le Luiki 14:​12-14 mɛ. (Hlin.) Dedɔn mɔ woaxɔ amɛ mɛdru alo awa xomɛvu nɔ mɛɖe ci yí atɛnŋ avawa yi han nɔ amɛ gabumɛ o. Vɔ, nɔ mìvado jeshi mɔ, blaŋblaŋ ɔ, mìkpɔnɔ emɔ mɔ wowo can avana ŋɖe mì gabumɛ ɖe? Anyɔ mɔ mìaje agbla awa do nyɔ ci Yesu nu ji. Mìatɛnŋ ayɔ mɛɖe ci mìnya mɔ yɛdavasun ji ayɔ mì gabumɛ dru o. Eyi mìakpɔ jijɔ ɖo mìsrankɔ Yehowa. Susu ŋtɔ́ akpedo mì nu yí mìakpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ nɔ mɛbuwo dedo akpe nɔ mì can.

18. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìdaɖo susu vwin do mɛbuwo nuɔ?

¹⁸ Zenɔ susu vwinwo ɖoɖo do mɛbuwo nu. (1 Kor. 13:7) Nɔ mɛɖe dedo akpe nɔ mìɔ, mìtɛnŋ biɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nyɔnɔnwi enyi mɔ enu lɔ dejɔ ji nɔ wo yɔa, alo woŋlɔbe yí wodevado akpe nɔ mì kpoŋ yɔa?’ Taŋfuin susu ɖe yí dɔ taɖo yí wodevanu nyɔ ɖe nɔ mì shigbe lé mìkpɔkpɔ mɔ ni do o. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woavanui nɔ mì, nɔ enu lɔ jɔ ji nɔ wo sugbɔ can. Etɛnŋ wa ŋkpɛn nɔ wo mɔ woaxɔ kpekpedonu, vevitɔ nɔ enyi wowo yí na kpekpedonu amɛwo vayi. Vɔ nɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo mìwo nɔvinyɔnuwo nyɔnɔnwitɔɔ, mìdaɖo susu vuin do wo nu o, yí mìakpɔtɔ anakɔ enu wo koɖo jijɔ.—Efe. 4:2.

19-20. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ mìaxɔ jigbɔnɖɛ nɔ mìna enu mɛbuwoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁹ Xɔnɔ jigbɔnɖɛ. Le xomɛvuwawa kpaxweɔ, ŋɖɛnyatɔ Efyɔ Salomɔ ŋwlɛ mɔ: “Dɔ ao kpɔnnɔ ɖaɖa etɔ mɛ yí le ŋkeke sugbɔ goduɔ, àgbevatrɔ kpɔɛ ke.” (Ŋun. 11:​1, NWT) Enyɔgbe cɛwo kpla mì mɔ mɛɖewo tɛnŋ do akpe nɔ mì nɔ xomɛvu ci mìwa nɔ wo “le ŋkeke sugbɔ godu.” Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka ci yí tɛgbe do nyɔnɔnwi cɛ ji.

²⁰ Exwe sugbɔ vayiɔ, ekán lɔwo mɛ hamɛwo jikpɔtɔ shi ŋwlɛ enu ɖaɖa nɔvinyɔnu jajɛ ɖeka ci yí wa ʒinʒindoshimɛ dejinjin o yí do ŋsɛn yi mɔ le kpɔtɔ anɔ gbeji. Exwe amɛnyi han goduɔ, nɔvinyɔnu lɔ ɖo wema lɔ ŋci ni yí nu ni mɔ: “Ŋji mɔ manu nɔ eo mɔ wema ci èŋwlɛ ɖaɖaŋ kpedo ŋnu sugbɔ le exwe ciwo yí vayi mɛ yí eoŋtɔ denya kpetii o.” Énu kpi mɔ: “Ŋdeŋlɔbe enyɔ nywi ciwo èŋwlɛ do [wema lɔ mɛ] koɖo mawunyɔkpukpui fakɔnnɔamɛ ciwo yí le wema lɔ mɛ gbeɖe o. Ewa dɔ doŋ ji sugbɔ.”a Ci edre cukaɖa ɖewo ciwo mɛ eto ɖegbɔɔ, nɔvinyɔnu lɔ nu mɔ: “Le hweɖekanuɔ, ŋji mɔ naso le nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí ami Yehowa sɛnsɛn. Vɔ mawunyɔkpukpui ŋtɔ́ ci èŋwlɛ ɖaɖaŋ wadɔ do ŋji sugbɔ yí edo ŋsɛnŋ . . . nɔ makpɔtɔ anɔ gbeji.” Énu kpi mɔ: “Le exwe amɛnyi ŋtɔ́wo mɛɔ, wema ci èŋwlɛ ɖaɖaŋ yí ŋwlɛ mawunyɔkpukpuiwo do mɛ ɖekɛ yí kpedo ŋnu.” Kpɔɛ le susu mɛ lé ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ shi akpɔ jijɔ sugbɔ ci exɔ wema cɛ “le exwe sugbɔ godu” ɖa! Mìwo can etɛnŋ jinjin gbɔxwe yí mɛɖe ci mìwa ŋɖe nɔ atɛnŋ ado akpe nɔ mì alo adasɛ enujeŋnamɛ yitɔ nɔ mì.

21. Nyi yí taɖo àɖui mɔ yeakpɔtɔ asrankɔ xomɛvuwawa Yehowa tɔɔ?

²¹ Shigbe lé mìnui vayi nɛɔ, Yehowa wa mì koɖo enujikpekpe vevi ɖeka. Ci mìkpɔnɔ jijɔ nɔ wona enu mì can ɔ, mìgbekpɔnɔ jijɔ sɔwu nɔ mìna enu mɛbuwo. Ewanɔ enywi nɔ mì nɔ mìsun ji yí kpedo mìwo kpena xɔsetɔwo nu. Yí mìkpɔnɔ jijɔ nɔ wodasɛ enujeŋnamɛ wowotɔ nɔ mì. Ele ahan gan, nɔ wodo akpe nɔ mì alo wodedo akpe nɔ mì can ɔ, mìatɛnŋ akpɔ jijɔ mɔ enunywi yí mìwakɔ. Ŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ enuɖekpokpui ci ànaɔ, “Yehowa ɖo enujikpekpe yí ana eo wu ŋtɔ́” o. (2 Kro. 25:​9, NWT) Eyi taɖo mìdatɛnŋ ana ŋɖe mɛɖe gbeɖe yí awugan ci Yehowa ana mì o! Jijɔ ɖe degbewugan ci mìakpɔ nɔ Yehowa ŋtɔ yí cu fɛn nɔ mì o. Eyi taɖo, mína nɔ mìaɖui yí akpɔtɔ asrankɔ mìwo Da xomɛvunɔ ci yí le jeŋkwi mɛ.