Bophelo bja Mehleng ya Beibele—Tšhelete

“A dula fase a lebane le bobolokelo bja matlotlo gomme a šetša kamoo lešaba le bego le lahlela tšhelete ka gona ka bobolokelong bja matlotlo, bahumi ba bantši ba be ba lahlela ditšhelete tše dintši tša tšhipi. Bjale mohlologadi wa modiidi a tla a lahlela ditšheletiana tša tšhipi tše pedi tša theko e nyenyane kudu.”—MAREKA 12:41, 42.

BEIBELE e bolela gantši ka tšhelete. Ka mohlala, bjalo ka ge go bontšhitšwe dipegong tša Diebangedi, Jesu o dirišitše mehuta e sa swanego ya ditšhelete tša tšhipi go ruta melao ya motheo e bohlokwa. O bontšhitše seo re ka ithutago sona moneelong wa mohlologadi wa “ditšheletiana tša tšhipi tše pedi,” tšeo go boletšwego ka tšona tsopolong e lego ka mo godimo. Tiragalong e nngwe o ile a bolela ka mohuta o mongwe wa tšhelete ya tšhipi yeo e tsebjago e le tenariase go thuša balatedi ba gagwe go lemoga kamoo ba swanetšego go lebelela matla a pušo ka gona.a—Mateo 22:17-21.

Ke ka baka la’ng tšhelete e ile ya hlangwa? E be e dirwa bjang mehleng ya Beibele? E be e dirišwa bjang? Le gona re ithuta’ng ka Beibeleng mabapi le kamoo re swanetšego go e lebelela ka gona?

Go Tloga go Ananyeng go ya Ditšhiping tše Bohlokwa

Pele tšhelete e ka hlangwa, batho ba be ba reka ka go diriša tshepedišo ya go ananya. Ba be ba ananya dithoto le ditirelo tša boleng bjo bo lekanago. Eupša go ananya go ka baka tšhitelo. E le gore tshepedišo ye e šome, motho o be a swanetše go kganyoga dithoto tšeo motho yo mongwe a di bapatšago. Go oketša moo, babapatši ba be ba swanetše go rwala goba go hlokomela dithoto tše boima tše bjalo ka diphoofolo goba mekotla ya mabele.

Mafelelong, babapatši ba ile ba bona go nyakega tsela e kaone kudu ya go gwebišana yeo ba ka e dirišago bakeng sa go reka le go rekiša dithoto. Tharollo e bile gore go dirišwe ditšhipi tše bohlokwa tše bjalo ka gauta, silifera le koporo. Seswantšhong se se lego ka mo tlase, mmapatši o diriša ditšhipi tše bohlokwa tša sebopego sa mabenyabje le ditena tša gauta go reka dithoto tše itšego goba tirelo. Ditšhipi tšeo di be di elwa ka šedi dikaleng pele go ka ananywa dithoto. Ka mohlala, ge Aborahama a be a reka lefelo la mabitla bakeng sa mosadi wa gagwe yo a rategago, Sara, o ile a ela tekanyo yeo e bego e nyakega ya silifera.—Genesi 23:14-16.

Nakong ya ge Jehofa a nea Isiraele Molao o ngwadilwego, babapatši ba megabaru ba be ba diriša dikala tše di sa šomego gabotse goba dikeloboima tšeo di sa nepagalago e le gore ba hlalefetše bareki. Go se botege ke makgapha pele ga Jehofa Modimo, ke ka baka leo a ilego a botša babapatši ba Baisiraele gore: “Le be le dikala tše di nepagetšego, dikeloboima tše di nepagetšego.” (Lefitiko 19:36; Diema 11:1) Lehono, bao ba rekišago dithoto ba dira gabotse go gopola gore maikwelo a Jehofa ka megabaru le go se botege ga se a fetoga.—Maleaki 3:6; 1 Bakorinthe 6:9, 10.

Kamoo Ditšhelete tša Tšhipi di Bego di Dirwa ka Gona Mathomong

Ditšhelete tša mathomo tša tšhipi go bonagala di be di dirwa kua Lydia (Turkey ya mehleng yeno), lebakeng le lengwe pele ga 700 B.C.E. Bašomi bao ba šomago ka tšhipi dinageng tšeo di sa swanego kapejana ba ile ba thoma go tšweletša tšhelete ya tšhipi ka bontši gomme batho ka bontši dinageng tšeo go boletšwego ka tšona ka Beibeleng ba ile ba thoma go e diriša.

Tšhelete ya tšhipi e be e dirwa bjang? Mošomi o be a ntšha tšhipi yeo e tološitšwego mollong (1) gomme a e tšhela ka gare ga foromo e nago le mašobana a nkgokolo, ao a tšweletšago ditšhipi tše se nago mongwalo tša nkgokolo tšeo di tsebjago e le di-flan (2). Ke moka a tsenya di-flan magareng ga ditšhipi tšeo di kgwarilwego maswao goba diswantšho (3). Ka morago gwa latela notwana yeo e gatišago seswantšho godimo ga flan (4). Ge se se dirwa ka lebelo se be se feleletša ka ditšhelete tša tšhipi tšeo diswantšho tša tšona di sego gare. Bašomi ba be ba aroganya tšhelete, ba e kala go kgonthišetša gore ke ya boleng bjo bo lekanago gomme ge e ba go nyakega, ba be ba e feila bakeng sa go tloša tšhipi yeo e sa nyakegego (5).

Baananyi ba Tšhelete, Balekgetho le Boradipanka

Lekgolong la pele la nywaga C.E., tšhelete ya tšhipi e ile ya hwetša tsela ya go tsena Palestina e etšwa dinageng tše di fapafapanego. Ka mohlala, basepedi bao ba bego ba eya tempeleng Jerusalema ba ile ba tla le tšhelete e šele ya tšhipi. Lega go le bjalo, bao ba bego ba hlokomela tempele ba be ba amogela lekgetho la tempele feela ge le be le lefša ka mehuta e itšego ya tšhelete ya tšhipi. Baananyi ba tšhelete ba be ba ananya tšhelete ka tempeleng gomme gantši ba be ba lefiša tšhelete e fetago tekano ge ba ananya tšhelete e šele ka yeo e bego e amogelega. Jesu o ile a kgalema banna bao ba megabaru. Ka baka la’ng? Ka gobane ba be ba fetotše ntlo ya Jehofa gore e be “ntlo ya thekišetšo” le “lewa la bahlakodi.”—Johane 2:13-16; Mateo 21:12, 13.

Badudi ba Palestina le bona ba be ba swanetše go lefa makgetho a fapafapanego a mmušo. Le lengwe la wona e be e le ‘lekgetho la motho yo mongwe le yo mongwe’ leo baganetši ba Jesu ba ilego ba mmotšiša ka lona. (Mateo 22:17) Makgetho a mangwe a be akaretša lekgetho la tsela le makgetho a dithoto tšeo di romelwago ka ntle le tšeo di tšwago ka ntle. Balekgetho ba mmušo kua Palestina ba be ba tumile ka go se botege gomme batho ba be ba ba nyatša. (Mareka 2:16) Balekgetho ba be ba ikgobelela tšhelete ka gore ba lefiše bantšhalekgetho tšhelete e ntši ke moka ba itšeela yeo e šetšego. Lega go le bjalo, balekgetho ba bangwe, ba swanago le Sakeo, ba ile ba arabela molaetšeng wa Jesu gomme ba tlogela mekgwa ya bona ya go se botege. (Luka 19:1-10) Yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago go latela Kriste lehono o swanetše gore a botege dilong ka moka, go akaretša le ditirišanong tša kgwebo.—Baheberu 13:18.

Sehlopha se sengwe seo se bego se swaragana le tšhelete e be e le sa boradipanka. Go oketša tabeng ya go ananya tšhelete e šele, ba be ba hlamile tshepedišo ya go boloka tšhelete, ba adimiša ka tšhelete le go lefa tswalo go bao ba beeleditšego tšhelete ka pankeng. Jesu o be a bolela ka boradipanka ba papišong ya gagwe ya mabapi le bahlanka bao ba bego ba neilwe tšhelete e sa lekanego yeo ba bego ba swanetše go dira kgwebo ka yona.—Mateo 25:26, 27.

Pono e Swanetšego ka Tšhelete

Dinageng tše dintši lehono, batho ba swanetše go ba le tšhelete e le gore ba reke seo ba se nyakago. Mantšu ao Modimo a ilego a budulela Kgoši Solomone go a ngwala nywagakgolong e fetilego a sa rereša ge a re: “Tšhelete e [a] šireletša.” Eupša Solomone gape o ile a bolela gore bohlale bo bohlokwa go feta tšhelete ka gobane bo “phediša bao ba nago le bjona.” (Mmoledi 7:12) Bohlale bjo bjalo bo hwetšwa ka Beibeleng.

Jesu o ile a thuša balatedi ba gagwe gore ba be le pono e lekalekanego ka tšhelete ge a be a re: “Gaešita le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Go swana le barutiwa ba Jesu ba lekgolong la pele la nywaga, re bontšha bohlale ge re diriša tšhelete ka kelohloko le ka go botega gomme re phema go hlagolela lerato la go e rata.—1 Timotheo 6:9, 10.

[Mongwalo wa tlase]

[Box/​Pictures on page 26]

Ditherešo Mabapi le Ditšhelete tša Tšhipi

● E nngwe ya ditšhelete tša tšhipi tše nyenyane kudu yeo e kilego ya ata kua Palestina lekgolong la pele la nywaga e be e le lepton ya koporo, yeo e tsebjago gape e le mite. Mošomi o be a gola di-lepton tše pedi ka metsotso e 15 feela. Mohlomongwe mohlologadi o ile a lahlela di-lepton tše pedi ka bobolokelong bja matlotlo tempeleng.—Mareka 12:42.

● Terakema ya silifera e be e le tšhelete ya tšhipi ya Gerika yeo motho a bego a swanetše go šoma mo e nyakilego go ba letšatši ka moka gore a e gole. (Luka 15:8, 9) Banna ka moka ba Bajuda ba be ba lefa diterakema tše pedi ka ngwaga bakeng sa lekgetho la tempele.—Mateo 17:24.

● Tenariase ya silifera e be e le tšhelete ya tšhipi ya Baroma yeo e bego e ena le seswantšho sa Kesara, ka gona e be e dirišwa e le “sebego” se se swanetšego go monna yo mongwe le yo mongwe wa Mojuda nakong ya pušo ya Roma. (Baroma 13:7) Mothwadi o be a lefa mošomi tenariase e tee bakeng sa mošomo wa letšatši wa diiri tše 12.—Mateo 20:2-14.

● Shekele ya silifera e sekilego yeo e dirilwego motseng wa Tiro e ile ya ata kua Palestina nakong yeo Jesu a bego a le lefaseng ka yona. “Ditsekana tša silifera” tše 30 tšeo baperisita ba bagolo ba ilego ba di lefa Judase Isikariote gore a eke Jesu e ka ba e be e le tša dishekele tša Tiro.—Mateo 26:14-16.

Go bontšhitšwe ditšhelete tša tšhipi ka bogolo bja tšona bja kgonthe