Kgomarelang Tumelo Ya Lena Go Sa Šetšwe Diteko!

“Bana bešo, xe Le wêla melekong ya mehuta-huta, Le re: ké lethabô fêla.”—JAKOBO 1:2.

1. Batho ba Jehofa ba mo hlankela ka tumelo le “lethabo la pelong” go sa šetšwe eng?

BATHO ba Jehofa ba hlankela e le Dihlatse tša gagwe, ba dumela go yena e bile ba e-na le “lethabo la pelong.” (Doiteronomio 28:47, NW; Jesaya 43:10) Ba dira se gaešita le ge ba hlaselwa ke diteko tše dintši. Go sa šetšwe mathata a bona, ba hwetša khomotšo mantšung a rego: “Bana bešo, xe Le wêla melekong ya mehuta-huta, Le re: ké lethabô fêla. Le fêlê Le tseba xore xo lekwa xa tumêlô xo tšweletša kxôtlêlêlô.”—Jakobo 1:2, 3.

2. Ke eng seo se tsebjago ka mongwadi wa lengwalo la Jakobo?

² Polelo yeo e ngwadilwe mo e ka bago ka 62 C.E. ke morutiwa Jakobo, e lego ngwanabo Jesu Kriste ka mmagwe. (Mareka 6:3) Jakobo e be e le mogolo ka phuthegong ya Jerusalema. Ge e le gabotse, yena, Kefase (Petro) le Johane e be e le “ba-sengwa-dikôkwanê”—e lego dithekgo tše matla le tše tiilego kudu tša phuthego. (Ba-Galatia 2:9) Ge kgang ya lebollo e be e tlišwa pele ga “baapostola le ba baxolo” mo e ka bago ka 49 C.E., Jakobo o ile a ntšha tšhišinyo e kwalago go ya ka Mangwalo yeo e ilego ya amogelwa ke sehlopha seo se bušago sa lekgolong la pele la nywaga.—Ditiro 15:6-29.

3. A mangwe a mathata ao Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba lebeletšane le ona e be e le afe, gona re ka hwetša bjang mehola e megolo kudu lengwalong la Jakobo?

³ E le modiši yo a šetšago wa moya, Jakobo o ‘be a tseba ponagalo ya mohlape.’ (Diema 27:23, NW) O ile a lemoga gore Bakriste ka nako yeo ba be ba lebeletšane le diteko tše šoro. Tsela ya ba bangwe ya go nagana e be e nyaka go lokišwa, ka gobane ba be ba bontšha moya wa go rata bahumi kudu. Go ba bantši, borapedi e be e le mokgwa feela. Ba bangwe ba be ba baka tshenyo ka maleme a bona a sa laolegego. Moya wa lefase o be o baka mafelelo a senyago gomme ba bantši e be e le ba felago pelo le ba sa rapelego. Ge e le gabotse, bolwetši bja moya bo be bo tsene Bakriste ba itšego. Lengwalo la Jakobo le ahla-ahla ditaba tše bjalo ka tsela e agago gomme keletšo ya gagwe ke e šomago lehono go etša ge e be e le bjalo lekgolong la pele la nywaga C.E. Re tla holega kudu ge e ba re lebelela lengwalo le e le le le ngwaletšwego rena ka noši.a

Ge re Lebeletšane le Diteko

4. Re swanetše go lebelela diteko bjang?

⁴ Jakobo o re bontšha kamoo re swanetšego go lebelela diteko ka gona. (Jakobo 1:1-4) A sa bolele ka kgokagano ya lapa labo le Morwa wa Modimo, o ipitša ka boikokobetšo gore ke “mohlanka wa Modimo le wa Morêna Jesu Kriste.” Jakobo o ngwalela “ba meloko e lesome la metšô e mebedi” ba Isiraele ya moya “ba ba xašanexo” mathomong e le ka baka la tlaišo. (Ditiro 8:1; 11:19; Ba-Galatia 6:16; 1 Petro 1:1) Ka ge re le Bakriste, le rena re a tlaišwa e bile re “wêla melekong ya mehuta-huta.” Eupša ge e ba re gopola gore diteko tšeo di kgotlelelwago di matlafatša tumelo ya rena, re tla “re: ké lethabô fêla” ge di re wela. Ge re kgomarela potego ya rena go Modimo nakong ya diteko, se se tla re tlišetša lethabo la ka mo go sa felego.

5. Diteko tša rena di ka akaretša’ng, gona go direga’ng ge re di kgotlelela ka katlego?

⁵ Diteko tša rena di akaretša masetla-pelo a tlwaelegilego bathong. Ka mohlala, boemo bjo bo fokolago bja tša maphelo bo ka re tlaiša. Modimo ga a dire diphodišo tša mohlolo gona bjale, eupša o araba dithapelo tša rena bakeng sa bohlale le matla a nyakegago a go lebeletšana le bolwetši. (Psalme 41:1-3) Re bile re tlaišega ka baka la toko re le Dihlatse tše di tlaišwago tša Jehofa. (2 Timotheo 3:12; 1 Petro 3:14) Ge re kgotlelela diteko tše bjalo ka katlego, tumelo ya rena e a hlatselwa ya ba ya “boemo bjo bo lekilwego.” (NW) Ge tumelo ya rena e fenya, se se “tšweletša kxôtlêlêlô.” Tumelo e matlafatšwago ka diteko e tla re thuša go kgotlelela meleko ya nakong e tlago.

6. ‘Kgotlelelo e ba le modiro wo o tletšego’ bjang, gona ke megato efe e šomago yeo e ka gatwago ge re le ka tlase ga teko?

⁶ Jakobo o re: “Kxôtlêlêlô yôna a e bê le modirô wo o tletšexo.” Ge e ba re dumelela teko gore e tšwele pele ka ntle le go leka go e fediša ka pela ka ditsela tšeo e sego tša Mangwalo, kgotlelelo e tla phetha “modirô” wa go re dira ba feletšego re le Bakriste, re sa hlaelelwe tumelong. Go ba gona, ge e ba teko e pepentšha bofokodi bjo itšego, re swanetše go tsoma thušo ya Jehofa gore re e fenye. Go thwe’ng ge e ba teko e le kgoketšo ya gore re kopanele boitshwarong bjo bo gobogilego bja botona le botshadi? Anke re rapeleleng bothata bjoo ke moka re gate mogato ka go dumelelana le dithapelo tša rena. Mo gongwe re ka swanelwa ke go fetoša lefelo leo re šomago go lona goba go gata megato e mengwe gore re kgomarele potego go Modimo.—Genesi 39:7-9; 1 Ba-Korinthe 10:13.

Go Tsoma Bohlale

7. Re ka thušwa bjang go lebeletšana le diteko?

⁷ Jakobo o re bontšha seo se swanetšego go dirwa ge e ba re sa tsebe kamoo re ka lebeletšanago le teko ka gona. (Jakobo 1:5-8) Jehofa a ka se ke a re nyatša ka baka la go hlaelelwa ke bohlale le go bo rapelela ka tumelo. O tla re thuša gore re lebelele teko ka mo go swanetšego le go e kgotlelela. Re ka hlokomedišwa Mangwalo ke badumedi-gotee le rena goba nakong ya thuto ya Beibele. Ditiragalo tšeo di utologago ka tokišetšo ya Modimo di ka re dira gore re kgone go bona seo re swanetšego go se dira. Re ka hlahlwa ke moya wa Modimo. (Luka 11:13) Gore re hwetše mehola e bjalo, ka tlwaelo re swanetše go kgomarela Modimo le batho ba gagwe.—Diema 18:1.

8. Ke ka baka la’ng mmelaedi a ka se newe selo ke Jehofa?

⁸ Jehofa o re nea bohlale bja go lebeletšana le diteko ge e ba re ‘tšwela pele re kgopela ka tumelo re sa belaele.’ Mmelaedi “ó swana le lephoto la lewatlê, le le tsošwaxo ke phefô la akxa-akxwa ke yôna” ka tsela e sa letelwago. Ge e ba re sa tsepama ka tsela yeo moyeng, ‘re se ke ra letela gore re tla newa selo le ge e le sefe ke Jehofa.’ Anke re se ke ra ba ba “pelo-pedi” le ‘ba sa tiago’ thapelong goba ka ditsela tše dingwe. Go e na le moo, anke re beng le tumelo go Jehofa, e lego Mothopo wa bohlale.—Diema 3:5, 6.

Bahumi le Badiidi ba ka Thaba

9. Ke ka baka la’ng re e-na le lebaka la go thaba re le barapedi ba Jehofa?

⁹ Gaešita le ge e ba bodiidi e le e nngwe ya diteko tša rena, anke re gopoleng gore Bakriste ba humilego le ba diilago ka bobedi ba ka thaba. (Jakobo 1:9-11) Pele ga ge e e-ba balatedi ba Jesu, batlotšwa ba bantši ba be ba e-na le dilo tše dinyenyane tše di bonagalago e bile ba nyatšwa ke lefase. (1 Ba-Korinthe 1:26) Eupša ba be ba ka thabela ‘go godišetšwa’ ga bona boemong bja go ba baja-bohwa ba Mmušo. (Ba-Roma 8:16, 17) Ka mo go fapanego, bahumi bao ba kilego ba godišwa ba lebeletšana le “nyatšego” (NW) e le balatedi ba Kriste ka baka la go hlaswiwa ke lefase. (Johane 7:47-52; 12:42, 43) Lega go le bjalo, ka moka ga rena re ka thaba re le bahlanka ba Jehofa ka gobane lehumo la lefase le boemo bjo bo phagamego ga se selo ge di bapišwa le mahumo a moya ao re a thabelago. Re leboga gakaakang gore gare ga rena ga go na sekgoba sa go ikgogomoša ge e le ka maemo a tša leago!—Diema 10:22; Ditiro 10:34, 35.

10. Mokriste o swanetše go lebelela bjang lehumo la dilo tše di bonagalago?

¹⁰ Jakobo o re thuša go lemoga gore bophelo bja rena ga bo a ithekga ka lehumo le tšeo di fihleletšwego tša lefase. Go etša ge botse bja letšoba bo ka se le thibele go hwa ge letšatši “lè fiša,” lehumo la mohumi le lona le ka se ke la lelefatša bophelo bja gagwe. (Psalme 49:6-9; Mateo 6:27) A ka hwa ge a dutše a phegelela ‘mesepelo ya gagwe’ (PK), mohlomongwe kgwebong. Ka gona, selo sa bohlokwa ke go ‘ruela Modimong’ le go dira sohle seo re ka se kgonago bakeng sa go godiša dikgahlego tša Mmušo.—Luka 12:13-21; Mateo 6:33; 1 Timotheo 6:17-19.

Go Thabile Bao ba Kgotlelelago Teko

11. Ditebelelo tša bao ba kgomarelago tumelo ya bona le ge ba lebeletšane le diteko ke dife?

¹¹ Re humile goba re diila, re ka thaba feela ge e ba re kgotlelela diteko tša rena. (Jakobo 1:12-15) Ge re kgotlelela diteko tumelo ya rena e sa šišinyege, re ka bolelwa re le ba thabilego ka gobane go dira se se lokilego mahlong a Modimo go a thabiša. Ka go kgomarela tumelo ya bona go fihla lehung, Bakriste ba tswetšwego ka moya ba amogela “mphapahlôxô wa bophelô,” e lego go se hwe legodimong. (Kutollo 2:10; 1 Ba-Korinthe 15:50) Ge e ba re e-na le dikholofelo tša lefaseng gomme re kgomarela tumelo ya rena go Modimo, gona re ka fagahlela bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. (Luka 23:43; Ba-Roma 6:23) Jehofa ke yo a lokilego gakaakang go bohle bao ba dumelago go yena!

12. Ge re welwa ke masetla-pelo, ke ka baka la’ng re sa swanela go re: “Ke lekwa ka Modimo”?

¹² Na go a kgonega gore Jehofa ka boyena a re leke ka masetla-pelo? Aowa, ga se ra swanela go bolela gore: “Ke lekwa ka Modimo.” Jehofa ga a leke go re gapeletša go dira sebe, eupša o tla re thuša e le ka kgonthe le go re nea matla a nyakegago gore re kgotlelele diteko ge e ba re dula re tiile tumelong. (Ba-Filipi 4:13) Modimo ke yo mokgethwa, ka gona ga a re tsenye maemong ao a ka fokodišago matla a rena a go gana go dira se se fošagetšego. Ge re itsenya boemong bjo e sego bjo bokgethwa gomme ra dira sebe se itšego, ga se ra swanela go mmea molato ka “xobane Modimo xa a lekwe ke bobe; ’me le Yêna xa a leke motho.” Le ge Jehofa a ka dumelela teko e le go re laya bakeng sa go re hola, ga a re leke ka maikemišetšo a mabe. (Ba-Hebere 12:7-11) Sathane a ka re leka gore re dire se se fošagetšego, eupša Modimo a ka re lopolla go yo kgopo yoo.—Mateo 6:13.

13. Go ka direga’ng ge e ba re sa gane kganyogo e fošagetšego?

¹³ Re swanetše go rapela ka gobane boemo bjo itšego bo ka rotoša kganyogo e fošagetšego yeo e ka re tutueletšago go dira sebe. Jakobo o re: “Mang le mang e a lekwaxo, ó xokwa à xôxwa ke tumô ya xaxwe.” Re ka se ke ra bea Modimo molato wa sebe sa rena ge e ba re ile ra dumelela pelo ya rena gore e tsepame kganyogong ya sebe. Ge e ba re sa tloše kganyogo e fošagetšego, ‘e a emara,’ ya godišwa ka pelong ya rena gomme ‘ya tswala sebe.’ Sebe ge se phethegile se “tswala lehu.” Go molaleng gore re swanetše go diša dipelo tša rena gomme re ganetše ditshekamelo tša sebe. (Diema 4:23) Kaine o ile a lemošwa gore sebe se be se le kgaufsi le go mo fenya, eupša ga se a ka a se lwantšha. (Genesi 4:4-8) Ka gona-ge, go thwe’ng ge e ba re thoma go phegelela tsela yeo e sego ya Mangwalo? Ruri re swanetše go leboga ge e ba bagolo ba Bakriste ba leka go re beakanya e le gore re se ke ra dira sebe malebana le Modimo.—Ba-Galatia 6:1.

Modimo—Mothopo wa Dilo tše Botse

14. Go ka bolelwa ka kgopolo efe gore dimpho tša Modimo ke “tše tletšexo”?

¹⁴ Re swanetše go gopola gore Jehofa ke Mothopo wa dilo tše botse, eupša e sego wa diteko. (Jakobo 1:16-18) Jakobo o bitša badumedi-gotee e le “bana bešo ba ba ratêxaxo,” e bile o bontšha gore Modimo ke Monei wa ‘dineo tšohle tše botse le dimpho tše di tletšego.’ Dimpho tša Jehofa tša moya le tša dilo tše di bonagalago ke tše “di tletšexo,” goba tše di feletšego, ga di hlaelelwe ke selo. Di “tšwa xodimo” lefelong leo Modimo a dulago go lona magodimong. (1 Dikxoši 8:39) Jehofa ke “Ra-dietša”—tšeo e lego letšatši, kgwedi le dinaledi. O bile o re nea seetša sa moya le therešo. (Psalme 43:3; Jeremia 31:35; 2 Ba-Korinthe 4:6) Go fapana le letšatši leo le dirago gore meriti e retologe ge le dutše le šutha gomme le betha kgomo mokokotlo feela mosegareng wa sekgalela, Modimo o dula a le boemong bja godimo-dimo tabeng ya go nea seo e lego se sebotse. O tla re hlama e le ka kgonthe gore re lebeletšane le diteko ge e ba re ikhola ka mo go tletšego ka ditokišetšo tša gagwe tša moya tšeo di newago ka Lentšu la gagwe le “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.”—Mateo 24:45.

15. E nngwe ya dimpho tše dibotse kudu tša Jehofa ke efe?

¹⁵ E nngwe ya dimpho tše dibotse kudu tša Modimo e bile eng? Go tswalwa ga barwa ba moya ka moya o mokgethwa, go šoma mabapi le ditaba tše di lokilego goba “Lentšu la therešô.” Bao ba tswalwago ka moya ke “dithakangwaga tše itšego,” (NW) tšeo di kgethilwego gare ga batho gore e be “maxoši le baperisita” ba legodimong. (Kutollo 5:10; Ba-Efeso 1:13, 14) Jakobo a ka ba a be a nagana ka dithakangwaga tša garese yeo e ilego ya neelwa ka Nisani 16, e lego letšatši leo Jesu a tsošitšwego ka lona le ka go neelwa ga dinkgwa tše pedi tša korong ka letšatši la Pentekoste ge moya o mokgethwa o be o tšhollwa. (Lefitiko 23:4-11, 15-17) Boemong bjoo, Jesu e be e tla ba thakangwaga gomme baja-bohwa-gotee le yena ya ba “dithakangwaga tše itšego.” Go thwe’ng ge e ba re e-na le kholofelo ya lefaseng? Ee, go dula re nagana ka yona go tla re thuša gore re kgomarele tumelo ya rena go Monei wa “’neô tšohle tše botse,” yo a dirilego gore go phela ka mo go sa felego go kgonege ka tlase ga pušo ya Mmušo.

E-ba ‘Modiri wa Lentšu’

16. Ke ka baka la’ng re swanetše go ‘akgofiša go kwa eupša re diege go bolela le go galefa’?

¹⁶ Go sa šetšwe ge e ba re lebeletšane le diteko tša tumelo ya rena gona bjale goba go se bjalo, re swanetše go ba “badiri ba Lentšu.” (Jakobo 1:19-25) Re swanetše go ‘akgofiša go kwa’ lentšu la Modimo re le badiri ba ba kwago ba lona. (Johane 8:47) Ka lehlakoreng le lengwe, anke re “diêxê xo bolêla,” re ele mantšu a rena ka kelohloko. (Diema 15:28; 16:23) Jakobo a ka ba a re kgothaletša gore re se ke ra akgofela go bolela gore diteko tša rena di tšwa go Modimo. Re bile re eletšwa gore re “diêxê xo xalefa, xobane boxale bya motho xa bo diriše tokô ya Modimo.” Ge e ba re galefišwa ke seo motho yo mongwe a se bolelago, anke re ‘iketleng’ e le gore re pheme karabo e hlabago. (Ba-Efeso 4:26, 27) Moya wa kgalefo wo o ka re bakelago mathata gomme ya ba teko go ba bangwe o ka se ke wa tšweletša seo go dumela go Modimo wa rena yo a lokilego go se nyakago go rena. Ka ntle le moo, re tla ba ba sa ‘felego pelo’ ge e ba re “n’e thlaloxanyô-kxolo,” gomme banababo rena le dikgaetšedi ba tla gogelwa go rena.—Diema 14:29.

17. Ke eng se se phethwago ke go tloša bobe pelong le monaganong?

¹⁷ Re tloga re swanetše go se be le “dithšila ka moka”—e lego selo se sengwe le se sengwe seo se šišimišago Modimo, gomme sa tutuetša kgalefo. Go feta moo, re swanetše go ‘tloša bobe bjo bo šaletšego.’ Ka moka ga rena re swanetše go tloša go se hlweke le ge e le gofe ga nama le ga moya maphelong a rena. (2 Ba-Korinthe 7:1, NW; 1 Petro 1:14-16; 1 Johane 1:9) Go tlošwa ga bobe pelong le monaganong go re thušitše go ‘amogela lentšu [la therešo] le le hlomilwego mo go rena ka boleta.’ (Ditiro 17:11, 12) Go sa šetšwe botelele bja nako yeo re bilego Bakriste ka yona, re swanetše go tšwela pele re dumelela therešo e oketšegilego ya Mangwalo gore a bjalwe ka go rena. Ka baka la’ng? Ka gobane ka moya wa Modimo, lentšu le le bjetšwego le tšweletša “semelo se sefsa” seo se hwetšago phologo.—Ba-Efeso 4:20-24, NW.

18. Motho yo e lego feela mokwi wa lentšu o fapana bjang le yo e bilego e le modiri wa lona?

¹⁸ Re bontšha bjang gore re hlahlwa ke lentšu? Ka go ba “badiri [ba ba kwago] ba Lentšu, e sexo bakwi fêla.” (Luka 11:28) “Badiri” ba na le tumelo yeo e tšweletšago mediro e bjalo ka modiro o mafolofolo bodireding bja Bokriste le go tšea karolo ka mehla dibokeng tša batho ba Modimo. (Ba-Roma 10:14, 15; Ba-Hebere 10:24, 25) Mokwi feela wa lentšu “ó swana le monna, e a rexo xe a ipôna seiponeng, a bôna sefahloxô se a tswetšwexo ka sôna.” O a lebelela ke moka a tloga, a lebala seo se ka bago se nyakega gore a lokiše ponagalo ya gagwe. Ka ge re le “badiri ba Lentšu,” re ithuta ka kelohloko le go kwa ‘molao o tletšego’ wa Modimo wo o akaretšago selo se sengwe le se sengwe seo a se nyakago go rena. Ka go rialo, tokologo yeo re e thabelago ke e fapanego le go ba makgoba a sebe le lehu, ka gobane e iša bophelong. Ka gona, a re ‘tiišetšeng molaong o tletšego’ re o seka-seke le go o kwa ka go se kgaotše. Anke o nagane! Re na le lethabo le le tlišwago ke go amogelwa ke Modimo re le ‘badiri ba modiro, e sego bakwi bao ba lebalago.’—Psalme 19:7-11.

Se se Fetago go ba Barapedi ba Rulagantšwego

19, 20. (a) Borapedi bjo bo hlwekilego bo nyaka eng go rena go ya ka Jakobo 1:26, 27? (b) Mehlala e mengwe ya borapedi bjo bo se nago tšhila ke efe?

¹⁹ Gore re amogelwe ke Modimo re swanetše go gopola gore borapedi bja therešo ga se mokgwa feela. (Jakobo 1:26, 27) Mo gongwe re ka nagana gore re ‘barapedi ba kgomaretšego molao’ bao ba amogelegago ba Jehofa, eupša tsela yeo a lebelelago yo mongwe le yo mongwe wa rena ka yona ke yona e lego bohlokwa. (1 Ba-Korinthe 4:4) Phošo e nngwe e kgolo e ka ba go palelwa ke ‘go swara leleme ka mogala.’ Re be re tla be re iphora ge e ba re be re nagana gore Modimo o kgahlišwa ke borapedi bja rena ge e ba re thomeletša ba bangwe, re bolela maaka goba re diriša leleme gampe ka ditsela tše dingwe. (Lefitiko 19:16; Ba-Efeso 4:25) Ka kgonthe, ga re nyake gore “borapedi” bja rena e be “bya lefêla” le bjo bo sa amogelegego go Modimo ka lebaka le ge e le lefe.

²⁰ Gaešita le ge Jakobo a sa bontšhe sebopego se sengwe le se sengwe sa borapedi bjo bo hlwekilego, o bolela gore bo akaretša “xo hlôla dišuana le bahlôlôxadi mahlokong a bôná.” (Ba-Galatia 2:10; 6:10; 1 Johane 3:18) Phuthego ya Bokriste e bontšha kgahlego e kgethegilego tabeng ya go hlokomela bahlologadi. (Ditiro 6:1-6; 1 Timotheo 5:8-10) Ka ge Modimo e le Mošireletši wa mohlologadi le tšhiwana, anke re dirišaneng le Yena ka go dira seo re ka se kgonago go ba thuša moyeng le ka dilo tše di bonagalago. (Doiteronomio 10:17, 18) Gape, borapedi bjo bo hlwekilego bo bolela “xo itôta xore lefase le se Xo thšilafatšê,” e lego lekoko le le sa lokago la batho leo le rapaletšego matleng a Sathane. (Johane 17:16; 1 Johane 5:19) Ka go rialo, anke re duleng re lokologile boitshwarong bja go nyatša Modimo bja lefase e le gore re ka reta Jehofa gomme ra ba ba holago tirelong ya gagwe.—2 Timotheo 2:20-22.

21. Ke dipotšišo dife tše dingwe tšeo di nyakago go ahla-ahlwa mabapi le lengwalo la Jakobo?

²¹ Keletšo ya Jakobo yeo re e ahla-ahlilego go fihla bokgoleng bjo e swanetše go re thuša go kgotlelela diteko gomme re kgomarele tumelo ya rena. E swanetše go oketša tebogo ya rena ya go leboga Monei yo lerato wa dimpho tše dibotse. Mantšu a Jakobo a re thuša gore re diriše borapedi bjo bo hlwekilego. Ke eng se sengwe seo a re hlokomedišago sona? Ke megato efe e mengwe yeo re ka e gatago go hlatsela gore re na le tumelo ya kgonthe go Jehofa?

Ge o le ka tlase ga teko, e-ba le tumelo matleng a Jehofa a go araba dithapelo “Badiri ba Lentšu” ba goeletša Mmušo wa Modimo lefaseng ka bophara

[Mengwalo ya tlase]

O be o tla Araba Bjang?

◻ Ke eng seo se tlago go re thuša go kgotlelela diteko?

◻ Ke ka baka la’ng Bakriste ba ka thaba go sa šetšwe diteko?

◻ Re ka ba bjang badiri ba lentšu?

◻ Borapedi bjo bo hlwekilego bo akaretša’ng?