-
A re Beng Mofuta o Nang le TumeloMolula-Qhooa—1999 | December 15
-
-
Tšebeliso e Tšoanelang ea Lentsoe la Molimo
6. Pauluse o ne a qotsa mohloling ofe ha a ngola mantsoe a tlalehiloeng ho Baheberu 10:38?
6 Pauluse o ile a boela a haha tumelo ka ho balumeli-’moho le eena ka tšebeliso ea hae e bohlale ea Mangolo. Ka mohlala, o ngotse sena: “‘Empa ea lokileng oa ka o tla phela ka lebaka la tumelo,’ ’me, ‘haeba a ikhula, soule ea ka ha e khahloe ke eena.’” (Baheberu 10:38) Mona Pauluse o ne a qotsa moprofeta Habakuke.a Ho ka etsahala hore ebe mantsoe ana a ne a tsejoa ke babali ba Pauluse, Bakreste ba Baheberu ba neng ba tseba libuka tsa boprofeta hantle. Ha ho nahanoa ka pakane ea hae ea ho matlafatsa tumelo ea Bakreste ba Jerusalema le mathōkong a eona hoo e ka bang ka 61 C.E., mohlala oa Habakuke e ne e le o tšoanelehang hantle. Ka lebaka lefe?
7. Habakuke o tlalehile boprofeta ba hae neng, ’me maemo e ne e le afe Juda ka nako eo?
7 Ho totobetse hore Habakuke o ngotse buka ea hae hoo e ka bang nakong e fetang lilemo tse mashome a mabeli pele ho timetsoa Jerusalema ka 607 B.C.E. Ponong, moprofeta enoa o ile a bona Bakalde (kapa, Bababylona), “sechaba se sehlōhō le se bohale,” ba hlasela Juda ’me ba timetsa Jerusalema, tseleng ea bona teng ba ripitla merabe le lichaba. (Habakuke 1:5-11, NW) Empa tlokotsi e joalo e ne e boletsoe esale pele ho tloha mehleng ea Esaia, hoo e ka bang lekholo la lilemo pele ho moo. Mehleng ea Habakuke, Jojakime o ile a hlahlama Morena Josiase ea lokileng, ’me bokhopo ba boela ba ata Juda. Jojakime o ile a hlorisa esita le hona ho bolaea ba buang ka lebitso la Jehova. (2 Likronike 36:5; Jeremia 22:17; 26:20-24) Ha ho makatse hore moprofeta Habakuke ea tsielehileng o ile a hooa, a re: ‘Ho le hokae, Jehova?’—Habakuke 1:2.
8. Ke hobane’ng ha mohlala oa Habakuke o ne o ka ba molemo ho Bakreste ba lekholong la pele la lilemo le ho ba kajeno?
8 Habakuke o ne a sa tsebe hore na timetso ea Jerusalema e haufi hakae. Ka mokhoa o tšoanang, Bakreste ba lekholong la pele la lilemo ba ne ba sa tsebe hore na tsamaiso ea lintho ea Sejuda e ne e tla fela neng. Leha e le hore rōna kajeno re tseba “letsatsi leo le hora eo” ka eona kahlolo ea Jehova e tla tlela tsamaiso ena e khopo. (Matheu 24:36) Kahoo, a re hlokomeleng karabo e nang le likarolo tse peli ea Jehova e eang ho Habakuke. Ea pele, o tiiselitse moprofeta enoa hore bofelo bo ne bo tla tla hantle ka nako. Le haeba ponong ea motho bo ka bonahala bo lieha, Molimo eena o itse: ‘Bo ke ke ba lieha.’ (Habakuke 2:3) Ea bobeli, Jehova o ile a hopotsa Habakuke hore “ea lokileng o tla phela ke tumelo ea hae.” (Habakuke 2:4) Ke linnete tse thabisang le tse bonolo hakaakang! Ntho ea bohlokoa ka ho fetisisa hase hore na bofelo bo tla neng, empa ke hore na re tsoela pele re phela bophelo ba tumelo.
9. Bahlanka ba mamelang ba Jehova ba ’nile ba phela ka lebaka la botšepehi ba bona joang (a) ka 607 B.C.E.? (b) ka 66 C.E.? (c) Ke hobane’ng ha ho hlokahala hore re matlafatse tumelo ea rōna?
9 Ha Jerusalema e lahloa ka 607 B.C.E., Jeremia, mongoli oa hae Baruke, Ebede-Meleke le Barekabe ba tšepahalang ba ile ba bona ’nete ea tšepiso ea Jehova ho Habakuke. Ba ‘’nile ba phela’ ka lebaka la hobane ba ile ba pholoha timetso e sehlōhō ea Jerusalema. Ka lebaka lefe? Jehova o ile a putsa botšepehi ba bona. (Jeremia 35:1-19; 39:15-18; 43:4-7; 45:1-5) Ka mokhoa o tšoanang, Bakreste ba Baheberu ba lekholong la pele la lilemo ba tlameha ba be ba ile ba arabela hantle keletsong ea Pauluse, hobane ha mabotho a Roma a hlasela Jerusalema ka 66 C.E., ’me ka mor’a moo a ikhula ka lebaka le sa tsejoeng, ka botšepehi Bakreste bao ba ile ba ela hloko temoso ea Jesu ea hore ba balehe. (Luka 21:20, 21) Ba ’nile ba phela ka lebaka la botšepehi ba bona. Ka mokhoa o tšoanang, re tla ’ne re phele haeba re fumanoa re tšepahala ha bofelo bo fihla. Ke lebaka la bohlokoa hakaakang la ho matlafatsa tumelo ea rōna hona joale!
-
-
A re Beng Mofuta o Nang le TumeloMolula-Qhooa—1999 | December 15
-
-
a Pauluse o ile a qotsa phetolelo ea Septuagint ea Habakuke 2:4, e akarelletsang polelo e reng, “haeba a ikhula, soule ea ka ha e khahloe ke eena.” Polelo ena ha ho moo e hlahang teng libukeng tse ngotsoeng ka letsoho tsa Seheberu tsa hona joale. Ba bang ba fane ka maikutlo a hore Septuagint e ne e thehiloe libukeng tse ngotsoeng ka letsoho tsa Seheberu tsa pejana tse seng li se teng hona joale. Ho sa tsotellehe hore na boemo ke bofe, Pauluse o e akarellelitse mona ka tšusumetso ea moea o halalelang oa Molimo. Ka lebaka leno e lumelletsoe ke Molimo.
-