Er i Hii Ve i Lu u Yesu Una Doo Se Ishima Yô

TÔÔ wer ú ngu shin tso, man tso la ngu nôngon u urun. A sar ú pe or nana yima ú kpa?— Aluer or gema na uma u nan sha u yiman we ye?— Ka kwagh u Yesu Kristu yange er je la. Er se vande henen ken Ityough ki sha 37 kira nahan, á na uma na sha u a̱ hingir ipaa sha u yiman se.

Kpa ú ngu wer Yesu yima se sha ku u shin mnger ga. Á yima se sha nyi? Ú umbur kpa?— Á yima se sha ikyev i isholibo man ku u yange se zua a mi hen Adam la. Er ior mbagen ve er akaabo a vihin kpishi nahan kpa, Yesu kpe sha ci ve kpaa. A lu we yô, ú ver uma wou sha zongo sha ci u ambaaior la kpa?—

Bibilo kaa ér: “Orperapera je kpaa ka ican u orgen nana kpe sha ci u nan yô, nahan kpaa or u mimi yô, alaghga orgen nana cihi á rumun u kpen sha ci u nan.” Nahan kpa, Bibilo pase ér Yesu kpe “sha ci u mba ve fe Aôndo ga la.” Inja na yô kua ior mba ve civir Aôndo ga je kpa ker! Bibilo seer kaan ér: ‘Er se lu mbaasorabo’ se eren akaabo her la je, Kristu kpe sha ci wase.’—Mbaromanu 5:6-8.

Ú umbur apostoli u yange lu a hingir apostoli ga ve, eren akaabo a vihin kpishi la kpa?— Apostoli la nger ér: ‘Kristu Yesu va shin tar sha u yiman mbaasorabo, man ken ve yô, ka mo m hembe ye.’ Ka apostoli Paulu yange ôr kwagh ne ye. Á kaa wener ‘ngise un lu orlanen­kwagh’ shi un zenden “sha aferakaa.”—1 Timoteu 1:15; Titu 3:3.

Nenge imba dooshima u yange mgbegha Aôndo ve tindi Wan na ér a̱ va kpe sha ci u ambaaior angara nahan la sha wono! Tôô ase Bibilo se ôr kwagh ne ken Yohane ityough 3, ivur i sha 16 la. I kaa hen ijiir la ér: “Gadia tar ne [inja na yô, ka ior mba ve lu sha tar cica cii je la] doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.”

Yesu tese ér un kpa un ngu a dooshima shon môm u Ter na kpa a lu a mi sha a vese la. Aluer ú umbur yô, ken Ityough 30 ken takerada ne se ôr atsan agen a Yesu yange ya hen tugh mbu i kôr un la. I yem a na ken ya u Pristi u Tamen Kayafa, i za ôr un ijir. I va a ior ve va er shiada u aiegh sha iyol i Yesu, shi ve ta un azu kpaa. Ka hen shighe u Peteru nyiman ér un fa Yesu ga je la. Tôô ase wer se mba hen ijiir la hegen, nahan se mba nengen kwagh ugen u shi una er yô.

Sev av. Nyen Yesu lu per tugh kaka. Er ijir i nyen i tema tugh í ôr un la lu i sha tindi ga yô, upristi mbara yila Mkohol u Mbaajiriv shin atejir u tamen u Mbayuda la fese, ve hide ve tema ijir igen. Kwa ne kpaa ve kaa ér Yesu ngu eren akaabo a Aôndo a vende la.

Upristi mbara kange Yesu, ve yem a na hen Pilatu, or Roma u lu gom­na la. Ve kaa a Pilatu ér: ‘Yesu ngu taver gomoti ityough. Nahan i̱ wua un.’ Kpa Pilatu fa er upristi mbara ve lu eren aie yô. Nahan Pilatu kaa a ve ér: ‘M zua or ne a kwaghbo ga. Me de un a yem.’ Kpa upristi mbara kua ior mbagen cii genger amo, gba kaan ér: ‘Ei! I̱ wua un!’

Pilatu tamber deghôô yô, shi á kaa a ior mbara ér una pase Yesu, a̱ yem. Kpa upristi núm ikpelaior, ve gba genger amo kaan ér: ‘Aluer ú pase un wer a̱ yem yô, we kpa ú ngu hendan kwagh a gomoti! Wua un!’ Ikpelaior maa gba eren ayôôso kpishi. Nahan ú fa kwagh u Pilatu gema er kpa?—

A lumun a ve. Hiihii yô, a kaa ér i̱ gbidye Yesu. Mba been yô, a gema un a wa sha ikyev i shoja ér ve̱ za wua un. Ve penda Yesu idyer i usaa sha ityou, ve gba nahan un tar, guren inya sha ishigh nagh. Shi ve na Yesu zege kon ér a tôô, ve due ve yem a na ken won gar hen ijiir i i yer ér Igbôndotyo la. Ve za mande ave man angahar a Yesu sha kon la. Ve tím kon la tile sha jigh jigh, Yesu hambe lu sha mi. Awambe lu duen un iyol kpishi. Nyoon je gande ôron.

Kpa Yesu kpe her ave ave ga. Gba hamben tsô lu sha kon la. Upristi mbatamen naha un tar. Shi mbakarengbenda kpaa kaa ér: ‘Aluer wea lu wan u Aôndo yô, hungwa sha kon u mtsaha la sha’! Kpa Yesu fa kwagh u Ter na tindi un ér una va er yô. Á fa ér ka keng u una na uma na u vough la sha er se zua a uma u tsôron yô. Ken masejime, er ahwa atar atetan nahan, Yesu vaa yila Ter na genger genger, maa kpe.—Mateu 26:36–27:50; Marku 15:1; Luka 22:39–23:46; Yohane 18:1–19:30.

Yesu kaha kposo a Adam! Adam yange tese ér Aôndo doo un ishima ga. Hemba Aôndo ato. Se kpa, Adam tese ér se doo un ishima ga. Ka isholibo na la i̱ ne ve, se cii i maa se ken isholibo ye. Kpa Yesu tese wener Aôndo doo un ishima, shi se kpa se doo un ishima. Ongo imo i Aôndo hanma shighe cii. Shi a na uma na sha er una kar a kwaghbo u Adam a ne se la kera yô.

Ú ngu a iwuese sha kwagh u dedoo u Yesu a er ne kpa?— Ka wea eren msen hen Aôndo nahan, ú sughun un sha er á ne se Wan na nahan kpa?— Apostoli Paulu yange lu a iwuese sha kwagh u Kristu er sha ci na la. Paulu nger ér Wan u Aôndo ‘u m doo Un ishima la na iyol Na sha ci wam.’ (Mbagalatia 2:20) Yesu kpe sha ci wou man sha ci wam kpaa. A na uma na u vough la sha er se fatyô u zuan a uma u tsôron yô! Kwagh ne ka ityôkyaa i vesen i Yesu una doo se ishima yô.

Paulu nger kwagh hen Mbakristu mba ken gar u Korinte la ér: “Dooshima u Kristu ngu mgbeghan se.” Doo u dooshima u Kristu la una mgbegha se, se er nyi? Ú fa kpa? Ungwa ase mlumun u Paulu a ne ne, ér: ‘Kristu kpe sha ci u ior cii sha u ve̱ lu uma sha ci na, ve̱ de kera lu uma sha u eren akaa a a doo ve la ga.’—2 Mbakorinte 5:14, 15.

Ú umbur igbenda i ú tese wer ú ngu eren kwagh u doon Kristu ishima kpa?— Hiihii yô, ka u ôron ior mbagenev kwagh na u ú hen la. Shi hen ase sha kwagh ne kpaa: Alaghga ú ngu we tswen, nahan ter ú shin ngô ú vea fatyô u nengen kwagh u ú lu eren la ga, shi orgen kpaa nana fatyô u nengen a we ga. Nahan ú nenge akaa a i lu tesen sha Televishen shin ú er akaa agen a ú fe wer aa doo Yesu ishima ga laa?— Umbur wer Yesu ngu uma hegen, shi una fatyô u nengen hanma kwagh u se lu eren cii!

Ityôkyaa igen i i doo u se dondo Yesu yô, ka sha ci u se soo ser se kav Yehova. Yesu kaa ér, “M doo Ter ishima.” Ú fa er i hii ve Yesu a doo ter na ishima, shi i doo u se kpa una doo se ishima kpa?— Ka sha ci u Yesu yange lumun u kpen sha er una er ishima i Aôndo yô. (Yohane 10:17) Nahan se er kwagh u Bibilo i̱ kaa ér se̱ er la, i̱ kaa ér: “Lu nen mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan. Man zenden nen ken dooshima, er Kristu kpaa se doo Un ishima man A na iyol Na sha ci wase nahan.”—Mbaefese 5:1, 2.