“Mayange Or Ngu a Ôr Kwagh Er Or ne Nahan Ga”

1, 2. (a) Hii nan ve udugwer mba yange i tindi ve ér ve za kôr Yesu la za hide avevee? (b) Kanyi yange i na ve Yesu lu ortesen u fan ityesen yumu?

SHIGHE u Yesu lu tesen ior kwagh u Ter na ken tempel yô, ishima vihi Mbafarishi ker tsung. Ior mba lu lamen a ve la pav ker ikwe ihiar, mbakpishiv na Yesu jighjigh, kpa mbagenev gema soo ér i kôr un. Er mbahemenev mba kwaghaôndo kanshio u kighir ishimavihin ve la yô, ve tindi udugwer ér ve za kôr Yesu. Nahan kpa, udugwer mbara za hide aveve. Upristi mbatamen man Mbafarishi pine ve ityôkyaa ér: “Ka nyi ne ve a Na ga?” Udugwer mbara gema kaa ér: “Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga.” Ityesen i Yesu la yange i doo ve je ve kera lu a ishima i kôron un ga.a—Yohane 7:45, 46.

² Lu udugwer mbara tsô ityesen i Yesu doo ve ga. Ior yange ve kohol akum akum sha er vea ungwa ityesen na yô. (Marku 3:7, 9; 4:1; Luka 5:1-3) Er nan ve Yesu fa ityesen yum nahana? Er se nenge ken ityough 8 nahan, akaa a mimi a yange tesen la doo un ishima shi ior mba tesen ve la kpa doo un ishima. Shi yange lu or u fan ityesen tsema tsema. De se time nen sha igbenda injaa itiar i Yesu tesen ior yô, man er se dondo igbenda shon la kpaa.

3, 4. (a) Er nan ve Yesu tesen ior kwagh sha gbenda u taver ga? (b) Ityesen i sha Uwo la ka ikyav i gbenda u taver ga u Yesu tesen ior kwagh la nena?

³ U fa er Yesu yange fa asemberatii kpishi a yange una soo yô ma ôron kwagh a ior sha a kpa? Nahan cii kpa, yange una tesen ior yô, mayange a ôr kwagh u taver ganden ve u kaven ga, gadia mbakpishiv ken ve lu “ior mba fan takerada yum . . . ga.” (Aerenakaa 4:13) Yange kav er ve fe takerada yum ga yô, nahan ôron ve akaa hen shighe môm ngeen ganden ikyaa inya ga. (Yohane 16:12) Asember a yange ôron kwagh a mi la lu a taver ga, kpa asember ne gema pase akaa a mimi a lun a inja kpen kpen.

⁴ U tesen ikyav yô, nenge ase Ityesen i sha Uwo i i nger ken Mateu 5:3–7:27 la. Yesu na kwaghwan ken ityesen ne, u una wase or nana hen kwagh yô, shi kwaghwan ne pase inja i akaa a a lam sha mi la. A ôr asember kpelegh kpelegh ga, shi mbamhen nav kpa cimin ga. Jim je yô, yange hemban ôron asember a wanye u kiriki je kpa nana fatyô u kaven a fele yô! Ka nahan ve shighe u Yesu bee akaaôron a na la yô, “kpiligh ikpelaior iyol a ityesen Na” la ye; man a̱ shi nan kpa, ikpelaior ne lu mbasulev man mbakuranilev man mbakôron ishu kpaa.—Mateu 7:28.

 5. Tese ikyav i mkaanem ma Yesu ma ma taver ga, kpa ma gem ma lu a inja kpishi yô.

⁵ Ashighe kpishi Yesu yange una tesen ior yô, a ôron asember a taver ga, a lun tiônôô, kua mkaanem ma lun a inja kpishi. Hen shighe u i lu a gba gberen ityakerada ga la, Yesu fatyô u ôron ior loho na sha gbenda u ua lu ve ken ishima gbem sha won yô. Nenge ase akav agen kpuaa: “De gbe nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô.” “Ka mbadedoo kwagh a gbe ve a ortwer ga, saa mba angev mbu ker ve la tseegh.” “Jijingi yô, lumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.” “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo di kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.”b (Mateu 7:1; 9:12; 26:41; Marku 12:17; Aerenakaa 20:35) Yesu yange ôr akaa ne zulum anyom 2,000 hegen, kpa mba umbur a her zan zan nyian.

6, 7. (a) Er nan ve i lu hange hange u se ôron mkaanem ma taver ga sha er se fatyô u tesen ior sha gbenda u taver ga? (b) Se er nena ve se ôr mba se tesen ve Bibilo la akaa hen icin i môm a ngee a gande ga?

⁶ Se tese ior sha gbenda u taver ga nena? Kwagh môm u hange hange u i gbe u se er yô, ka u ôron kwagh sha asember a ior kpishi vea ngôôr kaven ga yô. Atesen a vesen a ken Mkaanem ma Aôndo la a cimin u kaven ga. Yehova pasen mbaasemaamimi, mba hiden a ayol a ve ijime la mbaawashima nav. (1 Mbakorinte 1:26-28) Ka a̱ ôr kwagh sha asember a taver ga sha kwaghfan yô, i hemba pasen mimi u ken Mkaanem ma Aôndo la tsembelee.

⁷ Gba u se wa ikyo sha er se ôron mba se henen Bibilo a ve la akaa kpishi hen icin i môm ga yô, ka nahan man se tese ve sha gbenda u taver ga ye. Sha nahan yô, shighe u se lu henen Bibilo a or yô, a gba u se pase nan hanma ivurugh ki kwagh ga, shi ka hange hange u henen kwagh ayem ayem, inja er ka u ôron upeeji mba takerada been la í hembe lun kwagh u vesen nahan ga. Kpa, hemba doon u henen kwagh a or er mfe u nan a kom la man er mbamgbe mba nan ve lu la. Awashima wase yô, ka u wasen or u henen Bibilo la sha er nana hingir or u dondon Yesu shi civir Yehova yô. Er se lu a awashima la yô, á gba u shighe u se tee u henen kwagh a or la una kuma u nana kav kwagh u nan lu henen la tsembelee. Ka er se er nahan la ve, mimi u Bibilo una bende a ishima i nan shi una mgbegha nan u dondon kwagh u nan hen la ye.—Mbaromanu 12:2.

8, 9. (a) Yesu yange pinen ior mbampin sha ci u nyi? (b) Yesu yange pine Peteru mpin sha u wasen un u kuren ikyaa vough sha kwagh u kpandegh ku tan nena?

⁸ Yesu yange pinen ior mbampin kpishi, yange a̱ lu kwagh u una kende a ôr ve jighilii a shighe u vihin shio je kpa, a pine mpin sha mi. Yange pinen mbampin sha ci u nyi? Ashighe agen yô, yange a pine mbampin mba kôron ken ishima sha u ponon mbaawashima mba shami ga mba mbaahendanev nav lu a mi la, nahan a cir ve zwa. (Mateu 21:23-27; 22:41-46) Nahan kpa, ashighe agen yô, yange a pine mbampin sha er una fa kwagh u mbahenen nav ve lu henen yô, sha er una tese ve u henen kwagh sha inja yô. Sha nahan yô, Yesu pinen mbampin anza ne nahan, “Ne mba henen nena?” man “U na kwagh ne jighjigh kpa?” (Mateu 18:12; Yohane 11:26) Mbampin mba Yesu pinen la yange ve wase un u ôron kwagh kôron mbahenen nav sha mtema shi benden a asema ve kpaa. Nenge ase ikyav i tesen i môm.

⁹ Sha shighe ugen la mbangoholkpandegh pine Peteru sha u vea fa Yesu una taan kpandegh ku tempel yô.c Ave ave je maa Peteru kaa a ve ér, “Te!” Shighe kar kpuaa yô, Yesu pine un ér: “U hen nana, Shimon? Ka unô man utor mba tarev ve sav akaa man ve ngohol kpandegh hen ve, ka hen ônov vev shinii, ka hen mbavannya? Peteru kaa er: Ka hen mbavannya. Tsô Yesu kaa a na er: Nahan ônov yô, ve tema enger enger.” (Mateu 17:24-27) A̱ shi nan kpa, avershigh u mpin la wanger Peteru, gadia mba hen tsombor u utor yange ve taan kpandegh ga. Sha nahan yô, er Yesu lu wan u môm môm u Tor u sha yô, tindi yange kange un u tan kpandegh ga. Yesu yange gba ôron Peteru mlumun u sha mpin la tsô ga, kpa a pine un mbampin mba vough, nahan a wase Peteru u kuren ikyaa sha inja, man alaghga Peteru shi yange una kav er kpergen or nana pine un mpin yô, a doo u una hen sha mi tsembelee cii man una na mlumun yô.

10. Se er nena ve se pinen mbampin sha inja shighe u se lu pasen kwagh sha uya uya laa?

¹⁰ Se er nan ve se pinen ior mbampin ken tom wase u pasen kwaghaôndo la sha injaa? Shighe u se lu pasen kwagh sha uya uya yô, se fatyô u pinen mpin sha er se kende isharen ken or, nahan alaghga ian ia bugh i se pase nan loho u dedoo yô. U tesen ikyav yô, aluer se kema uwegh sha hunda man organden va bugh yô, se fatyô u pinen nan sha icivir ser, “Tar gema sha shighe u ayange a uma wou ne nena?” Se tamber nana waan zwa yô, alaghga se pine ser, “U nenge wer kanyi a er ve tar ne ua hingir ijiir i kundun iyol u lun here?” (Mateu 6:9, 10) Aluer se kema uwegh man kwase u lun a mbayev mba kiriki va bugh hunda yô, se fatyô u pinen ser, “Í gbe nahan u hen er tar ne ua lu shighe u mbayev ou vea vese la vee?” (Pasalmi 37:10, 11) Aluer se ver ishima shighe u se lu mgbôghom a hunda u or yô, alaghga se fa mpin u se pine ve una zua sha kwagh u a gbe orya la ishima yô.

11. Se er nena ve se pinen mbampin sha inja shighe u se lu henen Bibilo a oro?

¹¹ Se er nena ve se pinen mbampin sha inja shighe u se lu henen Bibilo a oro? Aluer se hen sha mpin tsembelee cii man se mase pinen mba se henen Bibilo a ve la yô, vea fatyô u pasen se kwagh u a lu ve ken ishima yô. (Anzaakaa 20:5) U tesen ikyav yô, de se tôô ser se mba henen kwagh a or sha ityough ki ki lu a itinekwagh ér, “Eren Kwagh sha Ishima i Aôndo,” ken takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la.d Ityough kira pase mnenge u Aôndo sha ambaakaa er idya i eren man msôrom ma hunden man aie u eren nahan. Alaghga mbamlumun mba or u henen Bibilo la nana na la vea tese ér nan kav kwagh u Bibilo i tese yô, kpa nan lumun a kwagh u nan lu henen la kpa? Alaghga se pine ser, “U hen wer mnenge u Aôndo sha ambaakaa ne ka u vough je he?” Shi alaghga se pine ser, “U dondo akaawan ne ken uma wou nena?” Kpa umbur wer gba u se er kwagh ne sha kwaghfan sha er se pande icivir i or u henen Bibilo la ga yô. Se soo ser se pine mbampin mba vea vihi nan ishima gbilin gbilin ga.—Anzaakaa 12:18.

12-14. (a) Yesu yange er tom a mfe na u tôvon sha kwagh a ior sha mkav tsung la sha nyi igbenda? (b) Shighe u Mbafarishi kaa ér Yesu zua a tahav nav mbura hen Satan la, yange tôv sha kwagh ne a ve sha mkav tsung nena?

¹² Er Yesu lu a ishima i vough yô, yange fa u tôvon sha kwagh a ior ikpur via. Ashighe agen yange a ôr kwagh sha mkav tsung sha u ponon mbaaie mba mbahendan a na ve we un iyol yô. Ashighe kpishi yange a tese mbadondon un akaa a injaa sha u tôvon sha kwagh a ve sha kwaghfan. De se nenge nen akav a tesen agen.

¹³ Shighe u Yesu wanger orgen u lun a jijingi u bo, u pir ashe shi kondo ikyer kpaa la, Mbafarishi wa un ikyaa iyol ér: “Un gbe dughun ujijingi mba bov kera ga, saa di sha Belesebul [Satan], tor u ujijingi mba bov la.” Mkaanem vem tese ér ve lumun je ér saa sha tahav mbu hemban mbu orumace, a fatyô u dughun ujijingi mba bov kera ye. Nahan kpa, ve kaa ér Yesu zua a tahav nav mbura hen Satan. Kwaghôron ve la lu u aiegh, shi lu u sha kwaghfan ga. Yesu pon mhen ve u shami ga la sha u kaan a ve ér: “Hanma tartor u u pav sha ihyom yô, á tim u kera. Man shi hanma gar shin hanma ya u a pav sha ihyom yô, una lu ga. Man aluer Satan una dughun Satan kera yô, a pav iyol na ve; yô, á er nan man tartor na ua shi á luu?” (Mateu 12:22-26) Jighilii yô, Yesu lu kaan ér: “Aluer mo m ngu ortom u Satan shi m ngu vihin ityom i Satan yô, Satan hide ngu nôngon num a iyol na, nahan sôôn gban.” A er nan man vea nyiman imba kwaghôron u sha mkav man u kuman ken ato vindi vindi ngula nahan sha wono?

¹⁴ Yesu lu a tôv sha kwagh ne a ve a kure ga. Er Yesu fa ér mbahenen mba Mbafarishi mbagenev kpa vande dughun ujijingi mba bov ken ior kera yô, a pine ve mpin u taver ga kpa geman nôngor ve kera ne ér: “Man aluer Mo M dughun ujijingi mba bov kera sha Belesebul yô, ônov [shin mbahenen] enev di ka sha an ve dughun ve kera?” (Mateu 12:27) Inja i kwaghôron u Yesu la yô, lu u kaan ér: “Aluer m dughun ujijingi mba bov sha tahav mbu Satan yô, mbahenen enev kpa mba dughun ujijingi mba bov sha tahav mbu shon môm kpee je.” Nahan Mbafarishi kaa ér nyi? Lu u mayange je vea lumun ér ka sha tahav mbu Satan mbahenen vev lu eren kwagh ne ga. Sha nahan yô, Yesu kighir ve a mhen ve u sha ba ga la, ve mase kaven idyelegh ve, sôô ve iyol kpe kpe. U ôron a ôr kwagh u i nger u tesen gbenda u Yesu lam a ve la tseegh kpa ka kwagh u sagher iyol tsô. Nahan yô, hen ase er yange a lu ikpelaior i i lu ungwan Yesu kpôô kpôô la yô, gadia mlu na man ikyenge i yange una ôr mkaanem nam a mi la kpa ia seer ma tahav kpee je.

15-17. Ter ikyav i môm i Yesu er tom a gbenda u tôvon sha kwagh u “man hire” la sha u tesen ior akaa a mimi a taver ve ishima sha kwagh u Ter na yô.

¹⁵ Shi Yesu ôron kwagh sha mkav tsung sha u tesen ior akaa a mimi, a taver ve ishima sha kwagh u Ter na. Ashighe kpishi yange a er kwagh ne sha u dondon gbenda u tôvon sha kwagh, u a fatyô u yilan u ér “man hire” la, nahan a wase mba ungwan kwaghôron na mbara sha er vea seer nan akaa a mimi a ve fe i hoghol ve la jighjigh yô. Gbenda u tôvon sha kwagh u ka u tese mkposo u kwagh môm a ugen ne, ua fatyô u wasen mba i lu tesen ve la u kaven kwagh shon kpishi je. De se time sha akav a tesen ahar tseegh.

¹⁶ Shighe u mbahenen mba Yesu kaa a na ér a tese ve u eren msen la, a pase er mbamaren mba ve lu uumace mba yinan la ve keghen a kegh iyol “u nan ônov [vev] uiyua mba dedoo” yô. A mase kuren ér: ‘Aluer ne mba ne lu mbaaferev je kpaa ne fa u nan ônov enev uiyua mba dedoo yô, man hire Ter wen u A lu Sha Una kera na mba ve sen Un la Icighan Jijingi ga yee?’ (Luka 11:1-13) Kwagh u Yesu pase ve ne har sha u tesen mkposo u kwagh môm a ugen. Aluer mbamaren mba ve lu uumace mba yinan je kpa mba nengen sha mbamgbe mba ônov vev yô, man hire Ter wase u sha u a lu vough shi a lu u perapera sha hanma gbenda cii la ve una kera na mba civir un sha jighjigh mba ve ve hen a na ken msen a iyol hiden a mi ijime la icighan jijingi ga yee?

¹⁷ Yesu shi tôv sha kwagh sha imba gbenda ne shighe u lu wan ior kwagh sha gbenda u vea fatyô u nôngon a ishimanyian yô. A kaa ér: ‘Nenge nen ugugôô, mba lee ga, mba sondo kpaa ga, mba a ityumbe ga, mba a una kpaa ga, nahan kpaa Aôndo koson ve; ne ne hemba inyon inja tsung je gaa? Nenge nen er uimondon mba ken toho ve vesen yô; mba eren tom ga, mou kpaa mba te ga . . . Yô, aluer Aôndo Una wuhan ahu a a lu ken toho la iyol doo doo nahan, a a lu uma nyian, kper á haa a ken atse la, man hire ne mba ne lu a anjighjigh u nan nee?’ (Luka 12:24, 27, 28) Aluer Yehova nengen sha inyom man uimondon mba ken toho yô, man hire uumace mba a doo ve ishima shi ve civir un la ve una kera nenge sha a ve ga yee? Imba gbenda u Yesu tôvon sha kwagh a ior ne nahan, yange una ôron kwagh a kôron ior ken ishima je ka u henen a hen ga.

18, 19. Se fatyô u lamen a or u nan ne jighjigh a Aôndo ga sha ci u nan nengen a na ga la nena?

¹⁸ Zum u se dugh kwaghaôndo u pasen yô, se dondo gbenda u tôvon sha kwagh a ior sha mkav tsung la sha u ponon atesen a aiegh. Shi se dondo gbenda u henen sha kwagh vighe vighe a ior sha u tesen ve akaa a mimi sha kwagh u Yehova. (Aerenakaa 19:8; 28:23, 24) Saa se hen u tôvon sha kwagh sha gbenda u kpelegh kpeleghe? Mayange ga. Kwagh u se hen hen Yesu yô ka un ne: aluer se tôv sha kwagh a ior sha gbenda u taver ga yô, vea hemba kaven kwagh u se lu ôron la.

¹⁹ U tesen ikyav yô, aluer or kaa a vese ér nan na jighjigh ér Aôndo ngu ga, sha ci u nan nengen a na ga yum nahan se kaa a nan ser nyi? Se fatyô u pasen nan kwagh u tindi u sha gbaaôndo, u kwagh môm kpa a gbe eren ga, saa kwagh ka a na ve a er la. Aluer se nenge kwagh er yô, ka kwagh a ne ve kwagh la a er ye. Se fatyô u kaan ser: “Aluer u ngu ken ikyôngo fiinii man u za ande sha ya u i maa un tsembelee, i ombo kwaghyan ker (kwagh u a er) yô, nahan u kaa wer ka or (kwagh u a ne ve kwagh la a er la) nan maa ga he? Sha gbenda shon môm, aluer se nenge a akaa a ken igbetar a doon kenger kua kwaghyan u a lu shin tar ne kpishi (kwagh u a er yô), nahan a lu ieren i sha kwaghfan u kuren ikyaa ser ka ma Or (kwagh u a ne ve kwagh la a er la) nan gbe akaa ne ga zee? Bibilo iyol i i̱ kaa ér: ‘Gadia hanma ya yô, or maa un a maa, kpa u A maa akaa cii yô, ka Aôndo.’” (Mbaheberu 3:4) Jighilii yô, sea hen sha kwagh a ior a kôr inya nan kpa, ka hanma or nana lumun a vese ga.—2 Mbatesalonika 3:2.

20, 21. (a) Se fatyô u dondon gbenda u henen sha kwagh, u “man hire” la sha u tesen ior igbenda i Yehova man aeren a na wang nena? (b) Kanyi se time sha mi ken ityough ki ki dondo nee?

²⁰ Sea lu tesen ior zum u se dugh kwaghaôndo u pasen shin sea lu tesen ken nongo u Kristu kpa, se kpa se fatyô u dondon gbenda u tôvon sha kwagh u “man hire” la sha u pasen igbenda i Yehova man aeren a na wang. U tesen ikyav yô, aluer se soo u tesen ser ityesen i igyamusu la ka ityesen i lahan Aôndo yô, se fatyô u kaan ser: “Ka hanma ter u lun a dooshima je nana tsaha wan u nan sha u kôron nan uwegh anen sha usuu? Man hire Ter wase u sha la ve, kwagh u igyamusu la una kera vihi un ishima kpishi ga yee?” (Yeremia 7:31) Aluer anmgbian wase ken Kristu nan ure man se soo u taver nan ishima ser nan doo Yehova ishima yô, se fatyô u kaan ser: “Aluer mbaatsator mba lun côhiin je kpa, Yehova we ve ikyo yô, man hire mbacivir un mba shin tar cii, kua we ve una kera wa ve ikyo ga yee?” (Mateu 10:29-31) Gbenda u tôvon sha kwagh nahan ne ua wase se u ôron kwagh a mbagenev kôron ve ken ishima.

²¹ Se hira time sha igbenda itiar i Yesu tesen ior a mi la tseegh kpa, se nenge wang er kwagh u udugwer mba ve kanshio u kôron un la kaa ér: “Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga” la lu u kehen a kehe a ikyaa ga yô. Ken ityough ki ki dondo ne, se time sha gbenda u Yesu tesen ior a mi, u alaghga i hembe fan un a mi cii la, ka u ôron kwagh sha anzaakaa je la.