Yehova Ne Or U Nan Ver La Agee

“[Yehova] Ka A na or u nan ver la agee, man A seer or u nan taver ga la agee.”—YESAIA 40:29.

 1. Tese ikyav i tahav mbu mbú lu ke’ akaa a Aôndo a gbe la.

AGEE a Yehova nga a ikighir ga. Shi agee a vesen nga ke’ akaa a á gbe la je zua ga! Anar u hemban veghem cii la—un u a lu kwagh u maan akaa a sha won cii a mi la—a ndahar je yô, iniende mnger i môm tseegh ka i̱ lu a ve ker i kuma biliôn ubiliôn deri môm.a Uuma mba sha tar cii har sha tahav mbu mbaanar mba veghem mba ve gbughur tahav sha iyange la. Kpa ka tahav mbu iyange mbu kuman nan je kwagh a gbe akaauma a shin tar a mini? Tar ngu ngohol vegher u kpuaa tseegh ke’ agee a iyange i dughun la cii. Nahan cii kpa, anvegher u tahav mbu ndahar tsung mbu mbu dugh sha Iyange mbu va te shin tar la hemba ngun a agee a tahav mbu i yaren tom a mi sha ajiir a varen ikyav á sha tar cii.

 2. Kanyi jim Yesaia 40:26 á er sha mlu u agee a Yehova la?

² Sea hen sha kwagh u anar u hemban veghem cii la shin sea gema ishima sea ver sha mlu u iamegh ki kí gbe lun kpuun ne kpa, a kunda se iyol a agee a Yehova la. Kape i lu je ve yange kaa nahan ne, ér: “Kende nen ashe a en sha, nenge nen: ka an nan gbe akaa ne, nan dugh a akum a ve sha iyenge ve, nan yer a cii sha ati ati? Sha mvese u agee a Na man sha ci u mtaver u tahav Nav, mô môm u lun ga ngu ga”! (Yesaia 40:26) Een, Yehova ngu a ‘mvese u ageegh,’ shi ka un a lu Imbor i “mtaver u tahav,” i̱ i̱ ne iamegh ki lu la kpaa ye.

Kwagh Gba sha Agee Hemba A sha Marami Ne

 3, 4. (a) Ka akaa a nyi nahan aa fatyô u nan se ivôrono? (b) Ka mbampin mba nyi ve kom u timen sha mini?

³ Shin er Aôndo a lu a agee a lun a ikighir ga nahan kpa, uumace yô, mba ver. Hanma ijiir i se ze cii se mba nengen a ior mba ve vôr yô. Ka ve nder a ivôron iyol, ve yar tom shin ve za makeranta a ivôron iyol, ve hide he’ ya a ivôron iyol shi ve nyôr u yaven a ivôron iyol tseegh ga kpa ve hingir gbeda gbeda je kpaa. Ior mbagenev mbá tômon ér ma ve ze mape ma ve za zough a mmem u a sar ve e̱r vea kpe a kpe la. Se mba se lu mbacivir Yehova ne kpa se mbá vôron, sha ci u tom wase u eren Aôndo ne ka ú na i gba u se nôngo kwagh tsung je. (Marku 6:30, 31; Luka 13:24; 1 Timoteu 4:8) Shi akaa agen kpishi kpa nga been se agee.

⁴ Shin er se lu Mbakristu nahan kpaa, i kura se sha ikyev i mbamzeyol mba ve tseren ior mbagenev la ga. (Yobu 14:1) Mshiyol man zayol u inyar shin mbamtaver mbagenev mba ke’ uma vea fatyô u nan iyolkpen i ka i na or vôr la. U seer sha akaa ne yô, ka ican i í eren ior mba i tôvon ve a ican sha ci u kwagh u perapera la. (2 Timoteu 3:12; 1 Peteru 3:14) Sha er tar ú te se ave ikyôr shi í lu hendan a vese sha kwagh u tom wase u pasen kwagh u Tartor ne yô, alaghga se mbagenev se vôr tue tue je yô, á lu se pe panden uwegh ke’ mshir u se lu shiren Yehova tom ne. Heela tseegh ga, Satan Diabolo ka una nguren nôngon u vihin mte u se te ikyaa a Aôndo ne yô, a yar tom a nyityo kwagh i̱ i̱ lu sha ikyev na cii. Nahan, se er nan ve se zua a agee a ke’ jijingi a kwagh a gbe shami la sha er se kera vôr se undu gbenda ga ase?

 5. Hii nan ve agee a kwagh a gbe shami sha u shiren tom u Mbakristu la i lu á orumace tseegh ga?

⁵ U se̱ zua a agee a ke’ jijingi yô, saa se suur sha Yehova Orgbanakaa u a hembe agee cii ne. Apostoli Paulu yange tese ér u Mbakristu ve̱ er tom ve yô, kwagh gba sha agee hemba a sha marami u uumace mba ve yen ne. Yange nger kwagh kaa wener: “Se mba a kwagh u injaa ne ken ikav mbi inyaav; nahan agee a hemban la ka a Aôndo, ka ken vese a dugh ga.” (2 Mbakorinte 4:7) Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mba eren “tom u mhim” man akar a ve a a lu a ishimaverenkeghen i lun shin tar la nga wasen ve. (2 Mbakorinte 5:18; Yohane 10:16; Mpase 7:9) Er se uumace mba se yen ne se lu eren Aôndo tom ke’ tôvacan yô, se fatyô u eren ú sha tahav asev tseegh ga. Yehova wasen se sha ikyev i icighan jijingi, nahan isheer yase i̱ gem i̱ kehen agee a na la. Man kwagh u i kaa ér ‘Yehova ka A tuur mbaperapera’ la ka kwagh u surun se ishima kpen kpen!—Pasalmi 37:17.

‘Yehova Ka Agee Ase’

 6. Ruamabera na se ishimasurun ér Yehova ka Imbor i agee ase nena?

⁶ Ter wase u sha ngu a ‘agee a vesen,’ nahan una fatyô u nan se agee fese je. Sha jighilii yô, í kaa a vese ér: “[Yehova] Ka A na or u nan ver la agee, man A seer or u nan taver ga la agee. Shin er mbayevikaior je kpaa iyol i kpe ve, ve ver nahan, man mbaageev kpaa ve lu nôngon gbev je, nahan kpaa, mba ve veren ashe sha TER yô, vea hide a agee a ve her; vea kôndo sha sha akper er ugafa nahan; vea yevese, kpa vea vôr ga; vea zende, kpa iyol ia kpe ve ga.” (Yesaia 40:29-31) Sha er mkighir a lu seer a seer yô, alaghga á lu se vough er or u yevese u nan vôr tue tue í lu inja er angahar a nan kera fatyô u tôôn nan ga nahan. Kpa hwange u masen za kuren ayem a uma her la ngu sha hemen ca ga ca ga, nahan se gba nen uwer ga. (2 Kroniku 29:11) Orihyom wase Diabolo ngu zenden “er begha u tan kume” nahan, man a soo ér una tagher se. (1 Peteru 5:8) De se umbur nen ser ‘Yehova ka agee ase man perutya wase kpaa,’ shi a sôr akaa kpishi a ver sha u ‘nan or u nan ver la agee.’—Pasalmi 28:7.

 7, 8. Ka ikyav i nyi i lu i tesen ér Yehova yange taver Davidi man Habaku man Paulu?

⁷ Yange Yehova na Davidi agee a zan hemen shin er yange tagher ishigh a ahendan a vesen nahan kpaa. Sha nahan yô, Davidi nger sha jighjigh u nan man vangertiôr nahan ér: “Ka ken Aôndo man sé eren akaageegh ye; gadia ka Un, Una ndyar mbaahendanev asev shin angahar ye.” (Pasalmi 60:12) Shi yange Yehova na Habaku tahav sha er una mase been tom u profeti u yange i na un la yô. Habaku 3:19 kaa ér: “AÔNDO, Ter, ka agee am, A gema angahar a am hingir er a ashim yô, A erem m zende sha ajir a am a taven sha.” Shi ikyav i duen tseer tseer yô, lù i Paulu la, un u yange nger nahan la, ér: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken [Aôndo] u A taver mo ne.”—Mbafilipi 4:13.

⁸ Di er Davidi man Habaku man Paulu kpa lu nahan, se kpa gba u se na tahav mbu Aôndo a lu a mi u taver se la jighjigh kua agee na a waren se la kpaa. Er se fe ser Yehova, Ter Uhembanagee ka Imbor yase i “akaageegh” yô, de se time sha igbenda igenegh i se fatyô u zuan a tahav mbu ke’ jijingi ke’ mbamne mba Aôndo a ne ve de ishar ne.

Mbamne mba ke’ Jijingi Mba Ve Lu sha u Taver Se Yô

 9. Kanyi tom ityakerada i Mbakristu i eren sha ci u mkpeyol wasa?

⁹ U zeren timen ke’ Ruamabera sha iwasen i ityakerada i Mbakristu la una fatyô u nan se agee shi wasen se kpaa. Orpasalmi gber icam ér: ‘I saan or u atindi a TER a lu kwagh u gban nan ishima, shi nan zeren henen sha atindi a Na ken ishima tugh kua tetan kpaa la iyol. Nan ngu er kon u i môôr hen ukungômbamngerev, u u um sha shighe u u yô, ika i u kpaa ngi usu ga; hanma kwagh u nan eren kpaa, nana kure un vough.’ (Pasalmi 1:1-3) Di vough er i gbe u saa se ya kwaghyan u iyolough ve se zua a gbong gbong nahan, kape i gbe u se yaan kwaghyan u ke’ jijingi u Aôndo a ne sha ikyev i Mkaanem nam man ityakerada i Mbakristu la sha u nan se gbong gbong u ke’ jijingi je la. Sha nahan yô, u timen ke’ takerada shi henen ke’ ishima sha kwagh u ú vande ôron la ka a inja.

10. Ka hanma shighe alaghga se ver shighe u henen kwagh shi timen sha mini?

¹⁰ U timen sha “akaacimin a Aôndo” la ka kwagh u wasen kpishi. (1 Mbakorinte 2:10) Kpa ka hanma shighe nahan man se fatyô u henen sha kwagh ke’ ishima? Isaka, wan u Aberaham yange “due za ken akôngo aikighe sha u za henen kwagh.” (Genese 24:63-67) Orpasalmi Davidi yange a ‘hen kwagh u Aôndo sha ashighe a mbamkor mba utugh la.’ (Pasalmi 63:6) Se fatyô u timen ke’ Mkaanem ma Aôndo shi henen sha ma ke’ ishima pepe man atetan man tugh—sha kpôô yô, hanma shighe cii. U̱ timen ke’ ma shi henen shami nahan la ve a mtaver ugen u ke’ jijingi u Yehova a ne yô—ka msen u eren je la.

11. Hii nan ve i gbe u se ver ishima sha msen u eren tsung-nu?

¹¹ U eren msen he’ Aôndo hanma shighe la wasen u nan se agee. Yô, se “taver nen ishima sha msen u eren.” (Mbaromanu 12:12) Ashighe agen yô, a gba u se sôn kwaghfan man agee a i gbe u se yar tom a mi u wan ishima a imeen la. (Yakobu 1:5-8) Shi se sugh nen Aôndo se wuese nen un zum u se nenge a m-iv u mbaawashima nav shin se kav ser á taver se u zan hemen ke’ mcivir na yô. (Mbafilipi 4:6, 7) Aluer se kporom ikyua a Yehova ke’ msen u eren yô, una undu se mayange ga. Davidi lu wa icam ér: “Nenge, Aôndo ka Orwasen mo je.”—Pasalmi 54:4.

12. Hii nan ve i gbe u se sôn Aôndo ser a̱ na se icighan jijingi naa?

¹² Ter wase u sha ne se agee shi taver se sha ikyev i icighan jijingi na shin tahav mbu tomov nav. Paulu lu nger kwagh ér: “M ngu guren anu sha ishigh ki Ter . . . mer, A̱ na ne sha iengem Na i ngeen yum la, i̱ taver ne ne̱ lu a agee sha Jijingi Na ken uma u ken semayolough.” (Mbaefese 3:14-16) Se er msen se sôn icighan jijingi, se lu vangertiôr je ser Yehova una na se iveren sha mi. Yesu yange hen nahan ér: Aluer wanye sôn ishu yô, ter u lun a dooshima naná gema a na un iyôô? Mayange ga. Nahan á mase kuren ikyaa nahan ér: “Aluer ne mba ne lu [mbaasorabo ve ne lu] mbaaferev je kpaa ne fa u nan ônov enev uiwua mba dedoo yô, man hire Ter wen u A lu Sha Una kera na mba ve sen Un la Icighan Jijingi ga yee?” (Luka 11:11-13) Se er nen msen a imba vangertiôr la shi se zeren umbur nen ser á fatyô u “taver” mbacivir Aôndo sha mimi mbara sha u ve̱ lu a agee sha jijingi yô.

Tiônnongo I̱ Ne Or Agee

13. Se nenge mbamkombo mba Mbakristu nena?

¹³ Yehova taver se sha ikyev i mbamkombo mba tiônnongo u Mbakristu la. Yange Yesu kaa ér: “Her ape ior ihiar shin itiar ve kohol ken iti Yam yô, Mo kpaa M ngu ve her atô je.” (Mateu 18:20) Shighe u yange Yesu er ityendezwa la, lu ôron akaa a yange gba u ior mba ve hemen ke’ tiônnongo mbara vea ver ishima sha mi yô. (Mateu 18:15-19) Nahan cii kpa, sha tindi yô, mkaanem nam mara bende a mbamkombo asev cii kua mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen kpaa cii, ve mba ka i bugh sha msen shi i kure sha msen la. (Yohane 14:14) Sha nahan yô, u zan mbamkombo mba Mbakristu mban ka ian i civirigh kpishi, ior vea va kpuaa tseegh shin ior a̱ lu udubu imôngo kpaa. Yô de se tese nen iwuese sha mbamzough mba i ser ve sha u ve̱ nyôôso se ke’ jijingi shi ve̱ na se u lun a dooshima man a aeren a dedoo ne.—Mbaheberu 10:24, 25.

14. Ka mtsera u nyi ka se zua a mi sha iniôngon i mbatamen mba ke’ Kristu laa?

¹⁴ Mbatamen mba ke’ tiônnongo mba ne iwasen i ke’ jijingi man ishimataver kpaa. (1 Peteru 5:2, 3) Paulu yange wase tiônnongo u yange er tom her la shi taver i̱ ishima kpaa, di vough er mbakuran mba azende-azende mba ainge kpa ve eren nahan. Je yô, yange i sar un u lun a mbananjighjigh a na imôngo mbara sha er vea taver ayol a ve asema sha inja yô. (Aerenakaa 14:19-22; Mbaromanu 1:11, 12) Se lu nen a iwuese sha mbatamen mba he’ ityônya man Mbakristu mbagenev mbakuran mbara kpaa, ve mba ve lu a ci u vesen sha u nyôôso se ke’ jijingi la.

15. Ior mba ke’ tiônnongo mba se ne jighjigh a ve imôngo mbara vea fatyô u ‘surun se ishima’ nena?

¹⁵ Mba se ne jighjigh a ve imôngo mbara vea fatyô u ‘surun se ishima.’ (Mbakolose 4:10, 11) Vea fatyô u wasen se e̱r ‘huror u mimi’ he’ shighe u ican nahan. (Anzaakaa 17:17) U tesen ikyav yô, zum u yange í dugh anmgbianev 220 ke’ afo a mbakwarev a i yer ér Sachsenhausen la ke’ inyom i 1945 man mbakuran mba Nazi lu tan ve ave ikyôr yô, ve gba zenden angahar yemen zende u kuman ukilomita 200 nahan. Ve cii ve lu yemen imôngo, mba ve war lun a gbong gbong her la lu urugh mba ve vôr mbara shin ankekem ma kiriki ma yange ma ngee ga yô. Nahan lu nyi i̱ mase erene? Ke’ atô u ior mba ve lù yemen zende u kuugh ú yange ú wua mbakwarev mba ke’ afo iorov 10,000 la cii, Orshiada u Yehova môm tsô kpa kpe ga. Amba a akaangeren angan a i ngeren ke’ ityakerada i Watch Tower amba er Yearbook of Jehovah’s Witnesses man Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom la nahan, ka a tese ér Aôndo ne ior nav agee sha er vea kera vôr ga yô.—Mbagalatia 6:9.b

Se Mba Zough a Ishimataver sha Kwaghpasen Wase

16. U zeren shiren tom nduuruu la taver se ke’ jijingi nena?

¹⁶ U eren tom u pasen kwagh u Tartor ne hanma shighe la kpa ne se ishimataver. Amba a ityom la nga wasen se u veren ashe sha Tartor u Aôndo shi veren ishima sha mlu u gbem sha won la kua averen a mlu shon la cii. (Yuda 20, 21) Ka sea nguren ôron kwagh u uityendezwa mba Ruamabera a er la ke’ tom wase u pasen kwagh yô, se zua a ishimaverenkeghen shi kwagh la una fatyô u nan se u sôghor gbang e̱r ngise profeti Mika sôghor nahan, un u yange kaa nahan la, ér: “Sé zende ken iti i TER, Aôndo wase, gbem sha won.”—Mika 4:5.

17. Ka mbamhen mba nyi i ne sha kwagh u Bibilo i henen ke’ ya laa?

¹⁷ Mlu wase a Yehova ka a taver zum u ka sea seer yaren tom a Ruamabera sha u tesen mbagenev yô. U tesen ikyav yô, shighe u i henen Bibilo a or ke’ ya u nan sha iwasen i takerada u i yer ér Mfe u Una Va a Uma u Tsôron La yô, á doo u ôron shi timen sha avur a i tese a tese pe á ôr á la. U eren nahan la una wase orhenen la shi una nyôôso mkav wase u ke’ jijingi kpaa. Aluer ican ngi eren orhenen la u kaven ma ityesen i Bibilo shin ma injakwagh yô, á fatyô u teman henen ityough ki takerada u Mfe la i môm a nan hemban kwa môm. Ka sea vande wan ago tsembelee shi sea nôngo u wasen mbagenev sha u ve̱ kporom ikyua a Aôndo yô, kwagh la ka a na se msaanyol kpen kpen!

18. Na ikyav i tesen er í lu yaren tom a takerada u Mfe la tsema tsema yô.

¹⁸ Hanma inyom cii, ka i yar tom a takerada u Mfe ne sha u wasen ior udubu imôngo sha u ve̱ hingir mbacivir Yehova mba ve tsegh ayol a ve sha ci na yô, man mbagenev kpishi ke’ ior mban ka mba ve we imaagh ke’ Bibilo ga yô. U tesen ikyav yô, zum u Orhindu ugen u ke’ tar u Sri Lanka lu wanye la, a ta ato a za ungwa Kwaseshiada lu ôron kwagh u Paradiso. Anyom nga karen yô, a lam a Kwaseshiada la nahan nom u Kwaseshiada la hii u henen Bibilo vea na. Je yô gumor la á va kwaghhenen hanma iyange, nahan ngôôr ga tsô maa ve hen takerada u Mfe la ve bee. Nahan a hii u zan mbamkombo cica cii, a pav a kwaghaôndo na u tse la, maa a hingir u pasen kwagh u Tartor. Shighe u í er un batisema la nahan, orti vande hiin Bibilo i henen vea huror na ugen kera kpaa.

19. Er se lu vanden keren Tartor hiihii yô, se fa ser kanyi ia bunde ga?

¹⁹ U vanden keren Tartor hiihii la ve se a iember i taver se agee. (Mateu 6:33) Shin er í tôvon se a atsan atô kposo kposo nahan kpaa, se mba zan hemen u pasen loho u dedoo ne saan saan shi pasen ú a ishima i tseen kpaa. (Titu 2:14) Se mbagenev kpishi se kuma u nyôron tom pania ú shiren sha hanma shighe ne, shi mbagenev mba eren tom sha ajiir a kwagh a hembe gban sha mbapasen ivangeli la. Hanma shighe u se seer mtsera u Tartor sha imba gbenda ne shin sha gbenda ugenegh cii, se lu a vangertiôr ser tom wase ua hungur Yehova ga, shin dooshima u se tese sha ci u iti na la kpaa ga.—Mbaheberu 6:10-12.

Za Hemen ke’ Agee a Yehova

20. A hii nan ve se tese ser se mba veren ashe a Yehova ser a̱ na se tahava?

²⁰ De se nôngo nen sha gbashima se tese nen ser se mba a ishimaverenkeghen sha Yehova shi se mba veren ashe a na ser a̱ na se tahav nav kpaa. Se fatyô u eren nahan sha u yaren tom a mbamne mba á ne sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh” la tsembelee. (Mateu 24:45) U henen Mkaanem ma Aôndo ikyangegh man ke’ tiônnongo, sha iwasen i ityakerada i Mbakristu man msen u eren a ishima i môm man iwasen i ke’ jijingi i mbatamen la, man akav a tesen a dedoo a mbamimi mba ve ne jighjigh a vese imôngo la man u pasen kwagh nduuruu la, akaa ne cii ka mbamne mba ve nyôôso mlu wase a Yehova shi á ne se tahav mbu eren icighan tom na je la.

21. Apostoli Peteru man Paulu yange ve tese mluainja u zuan a agee a Aôndo a ne la nena?

²¹ Shin er isheer i orumace i lu a vese nahan kpaa, Yehova una na se agee a eren ishima na aluer se har sha a na ser a̱ wase se yô. Er apostoli Peteru fa mluainja u imba iwasen la yô, á nger kwagh nahan ér: “Aluer hanma or nana er tom yô, i lu er ka sha agee a Aôndo A ne yô.” (1 Peteru 4:11) Shi yange Paulu har sha agee a Aôndo a ne la zum u a kaa nahan la, ér: “M rumun isheer sha ci u Kristu kua aheen kpaa, man akaatseren man mbamtev mba sha atsan man atsan a eren kpaa, gadia ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye.” (2 Mbakorinte 12:10) Se lu nen a imba vangertiôr ne nahan se va Ter Uhembanagee Yehova a iengem, u̱ á ne mba ve ver mbara agee la.—Yesaia 12:2.

[Footnotes]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Hii nan ve kwagh a gbe ior i Yehova sha agee a a hembe a sha marami la?

• Ka akaa a nyi a lu ke’ Ruamabera a tesen ér Aôndo ne mbacivir un agee?

• Ka akaa a nyi a ke’ jijingi Yehova a ne sha u taver se?

• Se tese ser se mba veren ashe a Aôndo ser a̱ na se agee nena?

[Picture on page 22]

Ka sea nguren tesen mbagenev ke’ Bibilo yô, ikyaryan yase a Yehova i taver a taver