“Mayange Or Ngu A Ôr Kwagh Er Or Ne Nahan Ga”

“Ve cii ve wuese Un, gba kpiligh ve iyol sha akaaôron a dedoo a a dugh ken zwa Na yô.”—Luka 4: 22.

 1, 2. (a) Er nan ve yange udugwer mba i tindi ve ér ve za kôr Yesu la ve hide ave avee? (b) Ka nyi i tese ér yange lu udugwer mbara tseegh tsô ityesen i Yesu la doo ve ga?

UDUGWER mbara er tom u yange i tindi ve la ga. Yange i tindi ve er ve za kôr Yesu Kristu, kpa ve hide ave ave. Upristi mba tamen man Mbafarishi pine ityôkyaa ér: “Ka nyi ne ve a Na ga?” Sha kpôô yô, er nan yange udugwer mbara kôr or u yange lu kwagh u una hendan a ve tsô kpaa ga la ga? Udugwer mbara pase ér: “Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga.” Ityesen i Yesu la yange i doo ve je yô lu kwagh u vea fatyô u kôron or u lun bem bem ne za wuhen ga.—Yohane 7:32, 45, 46.

² Yange lu udugwer mbara tseegh ityesen i Yesu la doo ve ga. Bibilo pase se ér ior yange ve due kpishi sha u za ungwan kwaghôron na la. Ior mba ken gar na kpa kpiligh ve iyol “sha akaaôron a dedoo a a dugh ken zwa Na yô.” (Luka 4:22) Á tema shin tso acin imôngo je a lam a ior mba yange ve kohol sha kpetar u Ifi u Galilia la. (Marku 3:9; 4:1; Luka 5:1-3) Hen shighe ugen la, “ikpelaior” i̱ lu vea na ayange imôngo je, shin er ve lu ijen nahan kpaa.—Marku 8: 1, 2.

 3. Ka ityôkyaa i vesen i nyi yange i na ve Yesu lu ortesen u duen tseer tseer yumu?

³ Kanyi yange i na ve Yesu lu ortesen u duen tseer tseere? Ka dooshima a lu ityôkyaa i vesen i yange na ve kwagh lu nahan ye. Mimi mba Yesu pasen la doo un ishima, shi ior mba yange tesen ve la kpa doo un ishima. Shi yange Yesu fa igbenda i tesen je gande. Ken akaahenen a á lu ken itinekwagh ingin man a ahar aa á dondo la, se lu nengen sha igbenda i yange yar tom a i̱ tsema tsema la man er se dondo i̱ la kpaa.

U Ôron Kwagh sha Gbenda u Taver Ga man sha Gbenda u Wanger

 4, 5. (a) Er nan Yesu yange tesen kwagh sha gbenda u taver ga, man ka nyi i til tseer tseer i̱ tesen ér yange er nahana? (b) Ityesen i sha Uwo la ngi ikyav i tesen ér Yesu yange tesen kwagh sha gbenda u taver ga nena?

⁴ Ka kwagh u he u mbafan takerada tsor tsor ôron kwagh ve mbaungwan a ve mbara geman henen a hen kwagh shon u ve lu ôron la ga. Kpa aluer mbagenev kera kav kwagh u se lu ôron la ga nahan mfe wase la una lu vea iwasen nena? Er Yesu lu ortesen je, mayange ôr kwagh u a gande mbagenev u kaven ga. Nenge ase ken ishima er yange una fa u ôron kwagh sha igbenda kposo kposo yô. Shin er lu a mfe kpishi nahan je kpaa, hemba wan mba ve ungwan a na mbara ikyo a iyol na. Yange fa je wener kpishi ken a ve ‘fa takerada yum ga, shi ka ior mba lun sha kwarikaa ga.’ (Aerenakaa 4:13) Sha u ve fa yô, yange a ôr kwagh sha gbenda u ior mban vea kav yô. Alaghga mkaanem mara yange ma taver ga, kpa ma gema ma pase mimi u a ze kweng yô.

⁵ Ikyav i tesen yô, nenge ase sha Ityesen i sha Uwo i í nger ken Mateu 5:3-7:27 la. Alaghga yange a tôô Yesu miniti 20 nahan tseegh u tesen kwagh. Nahan kpa, atesen la za shimi je za ar sha atineakaa e̱r idya i eren man ivaa paven man yôughyôugh u keren nahan. (Mateu 5:27-32; 6:19-34) Nahan kpa, ngi aa akaaôron a cimin shin a sha ihagh kpaa ga. Sha kpôô yô, ma ishemberti môm yange i lu i taver i alaghga wanye nana kav ga ze! Kape i lu ve zum u yange una bee kwagh tesen ve, ikpelaior—i̱ alaghga lu mbasulev man mbakuran ilev man mbakôron ishu la cii—í “kpiligh i̱ iyol a ityesen Na” la yum je la!—Mateu 7:28.

 6. Tese ikyav er yange Yesu a ôr kwagh sha gbenda u ú taver ga kpa ú gema ú lu a inja kimi kpishi la.

⁶ Ashighe kpishi Yesu yange a yar tom a asemberatii a á taver ga man a á lu tiônôô kpa a gem a lu a inja kpishi yô. Er í lu a gba gberen ityakerada sha shighe la ga nahan kpa, á shiishi loho na la ken asema a ior mba ve kegh ato a na la sha gbenda u a hungur ve mayange ga yô. Ver ase ishima sha akav agenegh ne: “Or môm môm ngu u nana fatyô u eren uter uhar tom ga; . . . ne fatyô u eren Aôndo tom kua inyaregh kpaa ga.” “De gbe nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô.” “Ka sha atam a ve man né fa ve ye.” “Ka mbadedoo kwagh a gbe ve a ortwer ga, saa mba angev mbu ker ve la tseegh.” “Mba ve tee sanker cii á wua di ve sha sanker.” “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo di kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.”a (Mateu 6:24; 7:1, 20; 9:12; 26:52; Marku 12:17; Aerenakaa 20:35) Ka se umbur mkaanem ma kpilighyol ma yange Yesu ôr i tse hegen je i war kuman anyom 2,000 nahan la.

U Yaren Tom a Mbampin

 7. Er nan yange Yesu pinen mbampini?

⁷ Yange Yesu a yar tom a mbampin sha gbenda u kpilighyol kpen kpen. Ashighe kpishi yange a lu kwagh u ma a ôr mbaungwan a na jighilii a u vihin shighe shio je kpa, á er nahan ga. Nahan er nan yange pinen mbampini? Sha ashighe kpishi yange á pine mbampin mba kôron ken ishima sha u ponon mbaawashima mba mbaahendanev nav la, nahan á cir ve zwa kpaa. (Mateu 12:24-30; 21:23-27; 22:41-46) Nahan kpa, acin imôngo imôngo je, Yesu a tôô shighe u pinen mbaungwan a na mbampin sha u tesen ve mimi man sha er vea ôr kwagh u a lu ve ken ishima la, shi á er kwagh ne sha u númún shi tsaase mhen u mbahenen nav la kpaa. De se time nen sha akav ahar a á cii a kough apostoli Peteru ker yô.

 8, 9. Yange Yesu yar tom a mbampin sha u wasen Peteru u kaven kwagh u a lu u vough sha kwagh u kpandegh ku tan ku tempel la nena?

⁸ Hiihii yô, umbur shighe u yange mbangoholkpandegh pine Peteru sha u vea fa aluer Yesu una ta kpandegh ku tempel la yôô.b Peteru, u ashighe agen a er kwagh sha kpaver a u henen shio la na mlumun wener, “een.” Nahan kpa, ica gba ga tsô maa Yesu hen sha kwagh ne vea na, a pine ér: “U hen nana, Shimon? Ka unô man utor mba tarev ve sav akaa man ve ngohol kpandegh hen ve, ka hen ônov vev shinii, ka hen mbavannya? Peteru kaa er: Ka hen mbavannya. Tsô Yesu kaa a na er: Nahan ônov yô, ve tema enger enger.” (Mateu 17:24-27) Yange taver Peteru u kaven kwagh u mbampin mba Yesu pinen la ve lu tesen ga. Ityôkyaa yô lu nyi?

⁹ Ior mba ken tsombor u utor cii yange ve taan kpandegh sha shighe u Yesu la ga. Nahan kera lu hange hange u Yesu u lu Wan u môm môm u Tor u sha, un shon u i civir un ken tempel la kpa una ta kpandegh kura ga. Ver ishima wer, u Yesu yange ma ôr Peteru kwagh la jighilii yô, á pine Peteru mbampin sha inja man sha gbenda u legh legh kpaa sha er una wase un á kav kwagh u a lu shami vough yô—man sha er una nenge a mluainja u henen sha kwagh zulee cii man masen ôron kwagh yô.

10, 11. Yange Yesu er nena zum u Peteru bugh or togh hen tugh mbu Paseka u ken 33 S.W. laa, man kwagh ne tese ér yange Yesu kav mluainja u mbampin nena?

¹⁰ Ikyav i sha uhar la ka sha kwagh u yange er hen tugh mbu iniongo i Paseka u ken 33 S.W. shighe u ikpelaior va sha u va kôron Yesu la. Mbahenen pine Yesu aluer ka u vea nôngo kwagh sha ci na yô. (Luka 22:49) Peteru kera kegh mlumun ga tsô, maa gber orgen togh sha sanker bugh (alaghga yange Peteru wa ishima u vihin un iyol caveraa hemban nahan je). Peteru er kwagh u kaha kposo a awashima u orvesen na yô, sha ci u Yesu ti yô wa iyol kegh a kegh sha u i kôr un yô. Yesu er nena sha kwagh nee? Er vanden wan ishima keke yô, á pine Peteru mbampin utar ér: “Iyongo i Ter A nem yô, Me ma i gaa?” “U hen wer nana, Me fatyô u sônon Terem man hegen je kpaa Una tindim a akum a mbatyomov mba shaav, á hemba pue kar uhar, gaa? Tsô á er nan icighanruamabera una kure sha mi vough, u a kaa er, á er nahan keng, laa?”—Yohane 18:11; Mateu 26:52-54.

¹¹ Tôô shighe kpuaa hide hen sha kwagh ne. Yesu, u ikpelaior i toron asema kase un wa atô la, fa je ér ku na zurum man mwanger u wanger ahôn a gban sha iti i Ter na kera, kua myom u tsombor u uumace la cii har sha a na. Nahan kpa, her ave ave la je tôô shighe pine Peteru mbampin sha er una shiishi mimi mba hange hange ken ishima na yô. Ikyav tese wang e̱r yange Yesu kav mluainja u mbampin nahan ga zee?

U Kehen a Kwaghôron shi Ôron Un Vighe Vighe

12, 13. (a) Ka nyi i lu mkehe u kehen a kwaghôrono? (b) Yange Yesu yar tom a mkehe u kehen a kwaghôron la sha u tesen ieren i sha mlan i puun mbamyen mba anmgbianev asev la nena?

¹² Ashighe kpishi yange Yesu a yar tom a gbenda ugen u tesen kwagh tsema tsema ken tom na u pasen kwagh la—ka u kehen a kwaghôron je la. Ngun ne ka u kehen a kwagh sha apera sha ci u kindigh kwaghôron. Yange Yesu a kehe a kwaghôron sha gbenda u ior a nenge a kwagh la ken asema a ve, nahan a hungur a mi mayange ga yô. De se nenge nen sha akav a tesen agen kpuaa.

¹³ Ken ityesen na i sha Uwo la, er Yesu lu ôron var var er i doo u ‘gban nan or ibo gagh’ ga yô, a kaa ér: “Inja na nan man u nengen anivurkon u a lu anmgbian wou ken ishe, kpa gungurkon u u lu ken ishe you yô, u we u iko ga?” (Mateu 7:1-3) Ú fatyô u nengen a kwagh ne ken ashe a ishima kpa? Or u i lu ikye i nan u puun a puu mbagen yô nana kaa ér nana dugh anivurkon u a lu anmgbian u nan ken “ishe” yô. Or u puun a puu akaa ne nana senge ér anmgbian u nan la fatyô u nengen er ikyaa i lu wang sha e̱r nana ôr ijir sha mimi la ga. Kpa “gungurkon” gema yange or u puun kwagh la u ôron ijir sha mimi. Nenge imba gbenda i kindigh kwaghôron sha u tesen er i lu ieren i sha mlan u puun mbamyen mbakiriki mba anmgbianev asev zum u se lu a mbamyina asev mba vesen la sha wono!

14. Er nan ve mkaanem ma Yesu sha kwagh u kesen imunan kera geman menan rakumi la lu mkehe u kehen a kwaghôron u doon kpishi?

¹⁴ Hen shighe ugen la, Yesu na Mbafarishi ibo kaa ér “Ne mbahemenev mba pirin ashe, ka ne kese imunan kera, ne gema ne mena rakumi je.” (Mateu 23:24) U ôron kwagh nahan ne yange lu mkehe u kehen a kwaghôron kpishi je. Sha ci u nyi? Mkposo u a lu hen atô u imunan i kpuaa vea rakumi u lu môm ken inyam i hemban kehen i ior mba ve kegh ato a Yesu mbara fa i̱ la yange kôr sha mtema kpen kpen je. I ker ahaba ér a tôô amunan miliôn 70 nahan u kuman sha myohom ma rakumi u akuma akuma nahan ye! Shi yange Yesu fa je ér Mbafarishi ka ve kam wain ve kase sha lalia u sha ikyondo la. Mba hanger sha tindi u kuran gban gban ne yange ve er nahan sha ci u vea mena imunan ga yô, u menan í la una na vea kera lu wang ga. Nahan kpa kwagheren ve ne tese ér ve mena rakumi u un kpa á lu inyam i wang ga la. (Levitiku 11:4, 21-24) Jingir kwagh u Yesu lu ôron la wanger. Mbafarishi yange ve kuran akaa a kiriki a Tindi la vighe vighe je, kpa ve gema ve venda u eren akaa a a hembe lun a injaa la—ka “Ijirôron man mhôônom ma zungwen man jighjigh u nan.” (Mateu 23:23) Nenge imba er Yesu yange pase ambaaior a yange ve lu la vindi vindi sha wono!

15. Ka atesen a nyi yange Yesu tese sha u kehen a kwaghôrono?

¹⁵ Ashighe kpishi Yesu yange a kehe a kwaghôron ken tom na u pasen kwagh la. Nenge ase akav agen. “Jighjigh u nan sha inja i ishange i masetadi” i ndahar tsung la lu u una fatyô u moughon a uwo za pendan ú ape genegh la—gbenda ugen u hemban doon a ungun yange u lu u Yesu ma kindigh ôron ér jighjigh u nan u kpuaa kpa una er akaa a vesen ga. (Mateu 17:20) Zege rakumi u a lu nôngon sha er una kar ken ihura i anura u koron kwagh a mi la—kwagh ne tese tsembelee je ér ornyar u nan soo u civir Aôndo kpa shi nan lu keren u lun a uyôughyôughmbaakaav ken uma u nan her tsô la nana lu a zayol kpishi yô! (Mateu 19:24) Kpiligh we iyol a gbenda u Yesu ôron kwagh vighe vighe sha akav a tesen shi er yange a ôr kwagh sha mkaan kpuaa kpa kwagh la a lu a inja kpishi la gaa?

Mhen u Tôvon Kwagh u A Gande Ipuun La

16. Yesu yange a yar tom a mfe na tsema tsema hanma shighe sha nyi gbenda?

¹⁶ Er Yesu lu a mhen u vough yô, yange fa u tôvon kwagh a ior tsema tsema je cier iyol. Nahan kpa, mayange je yar tom a mfe na ne sha inja ga ze. Hanma shighe yô, yange a yar tom a mfe na u tsema tsema ne ken ityesen na sha u suen mimi. Sha ashighe agen yô, yange á tôv sha kwagh tsema tsema sha u palegh iyol sha sende ityou u mbakwaghaôndo mbahendan a na yange ve va a mi sha iyol na la. Sha ashighe agen kpishi, yange a tôv sha kwagh sha alô sha alô sha u nan mbahenen nav atesen a hange hange. De se nenge nen sha gbenda u kwaghfan u yange Yesu a tôv sha kwagh sha alô sha alô la.

17, 18. Ka gbenda u tôvon sha kwagh tsema tsema u nyi yange Yesu yar tom a mi u palegh iyol sha ikyaa i Mbafarishi wa un iyol laa?

¹⁷ Nenge ase shighe u Yesu bee or u yange lu a ujijingi mbabov, pir ashe shi kondo ikyer kpaa angev la. Er Mbafarishi mba ongo nahan yô, ve kaa ér: “Un gbe dughun ujijingi mba bov kera ga, saa di sha Belesebul [Satan], tor u ujijingi mba bov la.” Ver ishima wer, Mbafarishi lumun er saa ka sha tahav mbù mbú hembe orumace la man a fatyô u dughun ujijingi mba bov mba Satan la ye. Nahan kpa, sha u vea tagher ior u nan Yesu jighjigh yô, ve kaa er tahav mbura due ka hen Satan. Yesu na mlumun u tesen ér ve hen sha anyiman a ve la tsema tsema ga tsô ve gba mi ôron je, kaa ér: “Hanma tartor u u pav sha ihom yô, á tim u kera. Man shi hanma gar shin hanma ya u a pav sha ihom yô, una lu ga. Man aluer Satan una dughun Satan kera yô, a pav iyol na ve; yô, á er nan man tartor na ua shi á luu?” (Mateu 12:22-26) Nahan Yesu lu kaan ér: ‘Aluer Mea lu ortom u Satan, e̱r ne kaa nahan, man mea lu vihin kwagh u Satan a er la kera yô, Satan una lu ihyom a asaren a na nahan una ngôôr ga tsô maa una gba je.’ Yange lu gbenda u tôvon sha kwagh u kpilighyol tsô, shin yange lu ga?

¹⁸ Yesu shi za hemen a kwaghtôvon sha kwagh ne. Yange fa e̱r mba ve lu nongo u Mbafarishi mbagenev kpa ve dugh ujijingi mba bov yô. Tsô maa á pine ve mpin u yange taver ga, kpa gema sendegh ve kera yô, ér: “Aluer Mo M dughun ujijingi mba bov kera sha Belesebul yô, ônov [shin mbahenen] enev di ka sha an ve dughun ve kera?” (Mateu 12:27) Kwagh u yange Yesu lu ôron jighilii yô ka un ne: ‘Sha kpôô yô, aluer Mea lu dughun ujijingi mba bov kera sha tahav mbu Satan yô, nahan mbahenen enev kpaa vea lu eren nahan sha tahav mbu shon ne môm tsô.’ Tsô shi Mbafarishi vea kaa er nyi? Mayange vea lumun ér mbahenen vev mba eren kwagh la ka sha tahav mbu Satan ga. Sha kwaghtôvon u a gande ipuun ne yô, Yesu gema ikyaa i ve va a mi sha a na la cii hingir gbilin kwagh.

19, 20. (a) Ka gbenda u dedoo u nyi yange Yesu tôv kwagh vough voughloo? (b) Yange Yesu yar tom a gbenda u henen kwagh u ‘man hire’ la sha u nan mbahenen nav mlumun sha mpin u ve pine un er á tese ve u eren msen la nena?

¹⁹ U seer sha kwaghtôvon u sha alô sha alô u yange Yesu a yar tom a mi u cirin mba hendan a na zwa la yô, yange shi á ôr kwagh vough vough sha gbenda u ua kuma ior yô, nahan a tese ve mimi mba Yehova mba taver ve ishima shi kundun ve iyol kpaa. Ashighe kpishi yange á yar tom a gbenda u tôvon sha kwagh u a fatyô u yilan ú ér gbenda u “man hire,” la u wasen mba ungwan a na mbara sha er vea seer nan mimi mba ve fe i hoghol ve la jighjigh yô. De se nenge nen sha akav a ahar ne tseegh.

²⁰ Er lu nan mlumun sha mpin u mbahenen nav pine un ér a tese ve u eren msen la yô, Yesu ôr injakwagh i orgen u yange “cihi kunya yum” ve gande ikyar na mough a ishima na ga na un kwagh u yange sôn un la. Yesu shi ôr kwagh u mwe u mbamaren ka ve wa iyol ve kegh a kegh u nan ônov vev “uiwua mba dedoo” la kpaa. Maa á mase kuren nahan ér: “Aluer ne mba ne lu mbaaferev je kpaa ne fa u nan ônov enev uiwua mba dedoo yô, man hire Ter wen u A lu Sha Una kera na mba ve sen Un la Icighan Jijingi ga yee?” (Ka se se nger i yier ye; Luka 11:1-13) Kwaghôron u Yesu lu ôron la har sha u ôron akaa a á bee agen ga kpa lu sha akaa aa lu kposo a agen yô. Aluer ikyar u kera yô soo u wasen orwanndor a na ga kpa ken masejime yô i zamber un gande tsô a wase un la, man aluer uumace mba ve lu mbamaren shi ve yen la je kpa wa kuren mbamgbe mba ônov vev yô, hire Ter wase u sha u dooshima la ve una kera na mbatomov nav mba jighjigh mba ve hidi a ayol a ve ijime vé ve hen a na ken msen la icighan jijingi ga yee?

21, 22. (a) Ka gbenda u tôvon sha kwagh u nyi yange Yesu yar tom a mi sha u nan kwaghwan u tesen er a nôngo a ishima nyian i sha kwagh u uyôughyôughmbaakaava? (b) Er se kimbir nengen sha igbenda i Yesu yange tesen la nahan yô, se mase kuren ikyaa se nyi?

²¹ Yange Yesu yar tom a imba gbenda i tôvon kwagh ngin ne zum u lu nan kwaghwan u tesen er a nôngo a ishima i nyian i sha kwagh u uyôughyôughmbaakaav la. Á kaa ér: “Nenge nen ugugôô, mba lee ga, mba sondo kpaa ga, mba a ityumbe ga, mba a [wuna] kpaa ga, nahan kpaa Aôndo koson ve; ne ne hemba inyon inja tsung je gaa? Nenge nen er uimondon mba ken toho ve vesen yô; mba eren tom ga, mou kpaa mba te ga . . . Yô, aluer Aôndo Una wuhan ahu a a lu ken toho la iyol doo doo nahan, a a lu uma nyian, kper á haa a ken atse la, man hire ne mba ne lu a anjighjigh u nan nee?” (Ka se se nger i yier ye; Luka 12:24, 27, 28) Sha mimi yô, aluer Yehova nengen sha inyon man uimondon doo doo yô, hire mbatomov nav ve una kera nenge sha a ve doo doo ga yee? Imba gbenda i kundu kundu i tôvon sha kwagh tsema tsema ngin nahan yange i nyôr ken asema a mba ungwan un mbara je ka u henen a hen ga.

²² Er se kimbir nengen sha igbenda i yange Yesu tesen la nahan yô, se fatyô u kuren ikyaa fele ser udugwer mba yange ve kan shio u kôron un la lu hemban a hemba kwaghôron zum u ve kaa ér: “Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga” la ga. Kpa gbenda u tesen kwagh u a shi nan kpa yange i hemba fan Yesu a mi yô lu u yaren tom a akav a tesen shin anzaakaa la. Lu sha ci u nyi yange yaren tom a imba gbenda nee? Man ka nyi yange i na ve akav a na a tesen la yange lu a inja yumu? A time sha mbampin mban ken kwaghhenen u a dondo ne.

[Footnotes]

Baver We Kpa?

• Ka akav a nyi a tese ér yange Yesu a tese kwagh sha gbenda u taver ga, u yange u wanger wang na?

• Er nan ve yange Yesu a yar tom a mbampin ken ityesene?

• Ka nyi i lu mkehe u kehen kwaghôrono, man ka nena yange Yesu yar tom a imba gbenda ne sha u tesene?

• Yange Yesu yar tom a gbenda u tôvon kwagh sha alô sha alô u tesen mbahenen nav mimi mba kundun ken ishima mba kwagh u Yehova nena?

[Picture on page 16]

Yange Yesu a ôr kwagh sha mkaanem ma taver ga ma ior mba ve lu sha kwarikaa ga je kpa vea kav yô

[Picture on page 17]

Mbafarishi yange ve ‘kese imunan kera ve gema ve mena rakumi’