Mba Maren or Hegh Nena?

YESU yange ôr Nikodemu er m-mar u he la a lu a inja shi pase un or u nan maren or hegh kua ityôkyaa i maren or hegh tseegh ga, yange ôr un gbenda u i maren or hegh la kpaa. Yesu kaa ér: “Saa á mar or sha mnger kua Jijingi, gayô, nana fatyô u nyôron tartor u Aôndo ga.” (Yohane 3:⁠5) Sha nahan yô, mba maren or hegh sha mnger kua sha jijingi. Kpa inja i ishember i sha “mnger kua jijingi” la ér nyi?

Kanyi i Lu ‘Mngerem kua Jijingii’?

Er Nikodemu lu a mfe sha kwagh u kwaghaôndo u Mbayuda tsema tsema yô, yange lan gbenda u i ôr kwagh u “jijingi u Aôndo” ken Ruamabera u ken zwa Heberu la ga. Jijingi u Aôndo ka tahav nav mbu tomov mbu ka mbu wase ior u eren ityom i ageegh yô. (Genese 41:38; Ekesodu 31:3; 1 Samuel 10:⁠6) Nahan shighe u Yesu ter ishember i “jijingi” la, Nikodemu fa er lu icighan jijingi, tahav mbu tomov mbu Aôndo Yesu lu ôron kwagh u mbu yô.

Kpa kanyi i lu mngerem ma Yesu ôr kwagh u ma laa? Akaa a i nger ken takerada u Yohane a yange er cii man Yesu lam a Nikodemu la man akaa a a er shighe u ve lam ve bee la cii, tese ér Yohane u eren Batisema man mbahenen mba Yesu cii lu eren ior batisema sha mnger. (Yohane 1:​19, 31; 3:22; 4:​1-3) Yange ior fa kwagh u batisema u eren nahan ne ken Yerusalem cica cii. Nahan shighe u Yesu ter mngerem la, Nikodemu fa kwagh u Yesu lu ôron yô, gba lun mngerem tsô ga, kpa lu batisema u eren shin mnger.a

Batisema u Eren “sha Icighan Jijingi”

Aluer u ‘maren or sha mnger’ la ka batisema u eren sha mnger yô, u ‘maren or sha jijingi’ la inja na ér nyi? Cii man Nikodemu lam vea Yesu yô, Yohane u eren Batisema vande ôron ér a er ior batisema sha jijingi kpaa, a lu sha mnger tseegh ga. A kaa ér: “Mo yô, m er ne batisema sha mnger tsô, kpa Wen [Yesu] yô, Una er ne batisema sha Icighan Jijingi.” (Marku 1:​7, 8) Orngeren Ivangeli, Marku ôr kwagh u batisema u hiihii u i er sha Icighan Jijingi la. A nger ér: “Her ayange la je Yesu due ken Nasareti u ken Galilia; ve yô, Yohane er Un batisema shin Yordan. Ngur duen shin mnger yô, fese nahan A nenge i bugh Sha, man Jijingi, lu er ka ikyungugh nahan, lu senen sha a Na.” (Marku 1:​9, 10) Shighe u i mir Yesu shin ifi u Yordan la, i er un batisema sha mnger. Kpa hen shighe u jijingi sen sha a na sha la, i er un batisema sha icighan jijingi.

Yange mba eren Yesu batisema anyom nga kar er atar nahan yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Á er ne batisema sha Icighan Jijingi, ayange kpaa kera shi ngee ga.” (Aerenakaa 1:⁠5) Kwagh ne yange er hanma shighe?

Sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la, mbahenen mba Yesu kohol hen ya ugen ken Yerusalem, ve lu iyenge er 120 nahan. “Fese nahan ihuran due sha, lu er ijeverahumbe nahan, iv ken iyou i ve tema ker la cii. Tsô ve nenge iniombor er ka i usu nahan . . . Ve cii i iv ve a Icighan Jijingi.” (Aerenakaa 2:​1-4) Sha iyange shon i môm la, i taver mbagenev ken Yerusalem ishima ér ve er batisema sha mnger. Apostoli Peteru kaa a ikpelaior shon ér: “Gema nen asema, i̱ er hanmô wen batisema ken iti i Yesu Kristu sha mde u asorabo a en, tsô né ngohol Icighan Jijingi iwua je.” Nahan ikpelaior la er nena? “Mba ve lumun kwaghôron na la i er ve batisema; sha iyange la i seer ior er dubu utar nahan.”​—⁠Aerenakaa 2:​38, 41.

Batisema u Eren Igbenda Ihiar

Batisema mban cii tese se nyi sha kwagh u m-mar u he laa? Ve tese ér m-mar u he ne ngu ker avegher ahar. A lu u nenge yô, yange i vande eren Yesu batisema shin mnger, mba been yô, icighan jijingi sen sha a na. Mbahenen mba tsuaa mbara kpa yange ve vande eren batisema sha mnger (mbagenev yô, lu Yohane u eren Batisema la er ve ye) cii ve ve ngohol icighan jijingi ye. (Yohane 1:​26-36) Shi iorov 3,000 mba ve hingir mbahenen la kpa yange i vande eren ve batisema sha mnger cii ve ve ngohol icighan jijingi ye.

Hide hen ase sha kwagh u batisema u yange i er ior sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la; u hen wer a mar or hegh nyian nena? A mar or hegh sha gbenda môm u i mar mbaapostoli mba Yesu man mbahenen mba tsuaa mbara la. Hiihii yô, gba u or nana gema ishima sha asorabo a nan, nana de aeren a bo, nana tsegha iyol i nan sha ci u Yehova ér nana civir un shi nana tese iyoltseghan i nan la ken igbar sha u eren batisema u sha mnger la. Aluer Aôndo tsua nan ér nana za lu tor ken Tartor Na yô, maa una tsegha nan sha icighan jijingi na. Vegher u hiihii u batisema (batisema u sha mnger) ne, ka or iyol nan ka nan tsua ér nana er ye; kpa vegher u sha uhar (batisema u sha jijingi) la yô, ka Aôndo a tsough or u á er nan batisema ne ye. Aluer i er or batisema sha mnger man sha icighan jijingi yô, i mar nan hegh.

Kpa zum u Yesu lu lamen a Nikodemu la, er nan yange yar tom a ishember i i̱ ‘mar or sha mnger kua jijingi’ laa? Lu sha u tesen ér mba a er ve batisema sha mnger man sha jijingi la, uma ve una gema kpishi je. Ngeren u a dondo ne time sha vegher u m-mar u he ne.

[Ngeren u shin kpe]

[Foto u sha peeji 9]

Yohane yange er Mbaiserael mba ve gema asema la batisema sha mnger