De Tsughun Iyol You sha Mhen u Aiegh Ga

SHIGHE u Ifa ya kon u i ta icin sha mi la, Aôndo pine un ér: “Kanyi kwagh u er nee?” Ifa gema kaa ér: “Ka iyô, i tsughum, ve m ye ye.” (Gen. 3:13) Shighe kar yô, i va gema yilan Satan, iyô i wan atseregh, i i na ve Ifa hemba Aôndo ato la ér “tseyô . . . u a lu tsughun tar cii la.”—Mpa. 12:9.

Kwagh u i er ken Genese ne tese ér Satan ngu or u wan atseregh, u a eren mbaaie sha u una tsugh mba ve lu tsevaa ga yô. Ifa yange lumun a icugh na ne. Nahan cii kpa, gba u se hen ser ka Satan tseegh una fatyô u tsughun se ga. Shi Bibilo kpa ta se icin sha kwaghbo u a lu ken ieren i ‘tsughun ayol a ase’ sha mhen u aiegh la.—Yak. 1:22.

Alaghga a taver se kpishi u henen ser se fatyô u tsughun ayol a ase. Nahan kpa, ityôkyaa ngi i i ne ve Aôndo a te se icin nahan yô. Sha nahan yô, doo u se time se fa er se fatyô u tsughun ayol a ase la, man mhen u aiegh u una fatyô u tsumen a vese la kpaa. Ikyav i ken Ruamabera ia fatyô u wasen se.

Kwagh u Se Hen sha Ikyav i Mba Ve Tsugh Ayol a Ve Yô?

Sha shighe u inyom i 537 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, Shirushi u Tamen, u lu Tor u Pershia la wa tindi ér Mbayuda mba ve lu uikyangen ken tar u Babilon la ve hide ve yem ken Yerusalem, ve za maa tempel. (Esera 1:1, 2) Ka ker inyom igen yô, Mbayuda mba ve hide la wa imaagh ki tempel u he sha awashima u Yehova vough. Mbayuda mba ve hide mban ember shi ve wuese Yehova sha ci u iveren i a haa sha tom u hange hange ne ken mhii u ú la. (Esera 3:8, 10, 11) Kpa ica kera gba ga je maa i gba hendan a Mbayuda sha tom ve u hiden maan tempel la, nahan iyol kpe ve. (Esera 4:4) Mbayuda yange mba hidi anyom nga kar er 15 nahan yô, mbautahav mba ken tar u Pershia wa atabam sha tom u maan kwagh u i lu eren ken Yerusalem la cii. Yange i cir tom ne gbindigh gbindigh shighe u i tindi mbatomov mba ken Pershia, ve za nyôr Yerusalem, ve “yange [Mbayuda] taveraa sha agee je” la.—Esera 4:21-24.

Mbayuda mba tagher a zayol u vesen ne yô, ve tsugh ayol a ve sha mhen u aiegh. Yange ve kaa a ayol a ve ér, “Shighe ngu a kuma u maan iyou i TER ga.” (Hag. 1:2) Nahan ve kure ikyaa ér Aôndo soo ér i maa tempel la ave ave ga. Ve undu icighan tom u i na ve la, ve hingir u veren ishima ve cii sha u sôron ayou a ve sha u a doo ashe yô, ve ker u eren ishima i Yehova ga. Profeti Hagai yange pine ve jighilii nahan ér: “Shin shighe kuma u ne ayol a en ne tsa ken ayou a en a i cir a ikpande sha yô, er iyou ne i gema i lu alôgh nahana?”—Hag. 1:4.

U hen kwagh ken ikyav ne je he? Aluer se mba a mnenge u kpeegh sha kwagh u shighe u Aôndo a ver u kuren awashima na yô, kwagh la una na se fatyô u den u eren ityom i i gbe i zough a mcivir wase la, nahan akaa a gbe se ishima la aa dan se. Ikyav i tesen yô, tôô a se wer u ngu veren ashe a mbavannya. Er u lu veren ashe a ve yô, alaghga u hingir u eren akaa a hange hange hen ya torough torough sha ci u mve ve la. Nahan kpa, loho gema nyôr a we ér mbavannya ou mbara tagher a atimbir sha gbenda. Nahan u de ago a u lu wan laa?

Nahan kpa, umbur wer Hagai man Sekaria yange ve wase Mbayuda u kaven ér Yehova soo ér ve hide ve maa tempel la her, a shighe u vihin shio. Hagai taver ve ishima ér, “Taver nen ishima, ne ior mba hen tar ne cii, er nen tom.” (Hag. 2:4) Yange gba u vea za hemen a tom u ve lu eren la, vea lu a vangertiôr ér jijingi u Aôndo una sue ve. (Sek. 4:6, 7) Ikyav ne ia wase se u palegh u kuren ikyaa sha kwagh u iyange i Yehova sha inja ga la je he?—1 Kor. 10:11.

Mhen u Mimi A̱ Kar A Tile sha Ityough Ki Mhen u Aiegh

Ken washika u sha uhar u apostoli Peteru nger la, a time sha kwagh u shighe u Yehova a ver sha u van a “Usha mba hev . . . man tar u he” la. (2 Pet. 3:13) A pase wener mbanahantar mbagenev lu tan akperan ér Aôndo una wa uwegh sha akaa a umace ga. Ve gba anyiman ér ma kwagh je kpa una er ga, ve kaa ér “akaa cii nga her di er a lu sha mhii u igbetar la nahan,” kpa mhen ve la lu shami ga. (2 Pet. 3:4) Peteru soo u tesen er mhen ve la lu u mimi ga yô. A nger ér: “Sarem pe umbur ne akaa, nderen ishima yen i wang.” A umbur mba ve lu Mbakristu a na imôngo la ér, mbanahantar mbara lu ôron akaa la sha mlan. Aôndo yange vande wan uwegh sha akaa a uumace sha u van a mtim sha tar cii sha mngerem ma deemee.—2 Pet. 3:1, 5-7.

Hagai kpa wa Mbayuda mba iyol kpe ve ve, ve gba uwer u eren tom u i na ve la imba kwaghwan ne ken inyom i 520 la. A wa ve kwagh ér: ‘Ver ishima, nenge nen sha akaa a a lu tseren ne yô.’ (Hag. 1:5) A umbur mbacivir Aôndo mbagenev mbara mbaawashima man uityendezwa mba Aôndo er a ior nav la, sha u una nder mhen ve yô. (Hag. 1:8; 2:4, 5) Yange ne ve ishimataver la ica i gbe ga yô, tom u maan kwagh la maa hide hii, shin er mbautahav yange u nahan kpaa. Mbaihyomov shi hide nôngo ér vea yange tom la, kpa ve kanshio. I kera yange tom la ga, nahan i maa tempel la cii i bee ken atô u anyom ataan.—Esera 6:14, 15; Hag. 1:14, 15.

U Veren Ishima Nengen sha Akaa A A Lu Tseren Se La

U hen wer se kpa iyol ia fatyô u kpen se shighe u se tagher a mbamtaver, er Mbayuda mba sha ayange a Hagai mbara nahan ga he? Aluer kwagh er nahan yô, alaghga a taver se u zan hemen u pasen loho u dedoo sha gbashima. Kpa kanyi ia fatyô u nan se iyolkpene? Er tar ne u er ijir sha mimi ga yô, alaghga kwagh ne una na se nyôr ken ican. Hen ase sha kwagh u Habaku ne. Yange pine ér: “TERE, ka nan je m yila, man We U kera ongom ga?” (Hab. 1:2) Alaghga mnenge u mbagenev ve lu a mi ér iyange la ngi timbir la, una na Orkristu nana haa iyol inya, nana hemba veren ishima sha u nôngon ér nana tema i kpe nan iyol. Imba kwagh ne ia fatyô u eren wee? Aluer se dondo imba mhen ne yô, se lu tsughun ayol a ase. Nahan gba hange hange u se ungwa kwaghwan u Ruamabera sha u ‘veren ishima sha akaa a a lu tseren se’ la shi ‘nderen mhen wase u wang’ la kpa? Se fatyô u pinen ayol a ase ser, ‘Gba u a kpiligh mo iyol er botar ne a tse i hembe er yange m ver ishima nahan laa?’

Shighe u Bibilo Tsengapasen La

Time ase sha mkaanem ma Yesu ôr sha kwagh u mkur u tar ne la. Kwaghôron u profeti u Yesu ôr sha kwagh u ayange a masejime, u Marku a nger la, tese er Yesu yange wa se kwagh kimbir kimbir ér se kuran yô. (Mar. 13:33-37) Se nenge a imba icintan ken atô kwaghôron u profeti ua pase kwagh u iyange i Yehova i vesen, i ia va shighe u Armagedon la. (Mpa. 16:14-16) I ta se icin kimbir kimbir nahan sha ci u nyi? Akaa a i lu umbur se ne nga hange hange sha ci u, er i lu ior inja er ve kegh shighe gôgônan yum yô, vea fatyô u haan iyol inya, kera umbur er i gbe u vea er kwagh torough torough ga.

Yesu yange ôr injakwagh i i tese ér gba u se za hemen u kuran, er se lu keghen mtim u tar ne la. A ter kwagh u orya ugen u mbaiv nyôr un yô. Orya la yange ma yange mbaiv u nyôron un nena? Yange ma lu per tugh mbura cii. Yesu kure injakwagh ne sha u wan se kwagh nahan ér: ‘Kohol nen iyol gadia ka hen shighe u ne ver ishima ga la je, Wan u or Una va ye.’—Mat. 24:43, 44.

Injakwagh la tese er i gbe u se wa agoyol se keghen, aluer shighe kar gôgônan je kpaa yô. Gba u ishima ia za se iyol a kar ikyaa inya ér botar ne tsa hemba er yange se ver ishima la ga. Se tsugh ayol a ase sha mhen u aiegh ser ‘shighe u Yehova ngu a va ga’ ze. Imba mhen la ia na isharen yase i pasen loho u dedoo u Tartor la ia nd.—Rom. 12:11.

Dugh Mhen u Aiegh ken a We Kera

Kwagh u i er ken Mbagalatia 6:7 la zua sha kwagh u mhen u aiegh la. Ivur Bibilo la kaa ér: “I̱ de tsughun ne ga . . . Kwagh u or nan lee yô, shi ka un je nana sunda ye.” Aluer or ngu a inya, kpa nan lôô kwagh her ga yô, toho ua ngôôr wan her ga. Kape se kpa, aluer se nder mhen wase u wang la ga ve, mbamhen mba aiegh vea nyôr se ken ishima je la. Ikyav i tesen yô, alaghga se kaa a ayol a ase ser, ‘Iyange i Yehova ngi van je kwagh u tunan ngu sha mi ga, kpa ia va ave ave ne ga.’ Aluer se ver ishima ser iyange la ia va fefa ga yô, se gba uwer u eren ityom i ken mcivir wase la. Shighe a karen yô, alaghga se hii u eren akaa a ase a ken jijingi la uwer uwer. Maa iyange i Yehova la ia bur se a bur.—2 Pet. 3:10.

Nahan kpa, aluer hanma shighe se mba ‘karen er ishima i Aôndo i lu man kwagh u a doo man a kom u lumun un man shi a lu u vough la kpaa yô,’ mhen u aiegh una fatyô u nyôron se ken ishima ga. (Rom. 12:2) Môm ken akaa a hemban doon cii a aa wase se u eren nahan yô, ka u ôron Mkaanem ma Aôndo nduuruu. Ruamabera una fatyô u wasen se se hemba lun a vangertiôr ser Yehova una er kwagh u a soo la sha shighe u a ver la hanma ian cii.—Hab. 2:3.

Aluer se mba henen kwagh shi eren msen shi se mba bunden mbamkombo ga, shi se mba eren erdoo sha u tesen dooshima yô, akaa ne aa wase se u ‘eren sha u iyange i Aôndo i va yô.’ (2 Pet. 3:11, 12) Yehova una nenge er se gbe uwer ga yô. Apostoli Paulu umbur se nahan ér: “Sé gba nen uwer u eren akaa a dedoo ga, gadia shighe á va kuma yô, sé sunda aluer se yina ishima ga yô.”—Gal. 6:9.

Sha mimi yô, hegen ka shighe u se de ser mhen u aiegh a tsugh se, se henen ser iyange i Yehova ngi ikyua ga ze. Kpa ka shighe u se taver asema je ne, gadia iyange i Yehova i mgbôghom.

[Foto u sha peeji 4]

Hagai man Sekaria yange ve taver Mbayuda ishima ér ve er tom u maan kwagh

[Foto u sha peeji 5]

Orya la una fe ér ormbaiv ngu van di ye?