“I Er Ishima i Yehova”

1-4. Er nan ve Paulu lu yemen ken Yerusalem, man ka nyi gba u una za tagher a mi kere?

SHIGHE u Paulu vea Luka lu moughon hen Milete la, yange vihi ve kpishi u lôhôn mbatamen mba ken Efese a yem shi mbatamen mbara kpa, a yem ve ne vihi ve kpishi. Yange lu Paulu vea Luka zange u moughon undun mbatamen mba ken Efese mban ga, sha ci u mbatamen mban doo ve ishima tsung! Mbamishen mba uhar mban tile shin tso. Shi ve tôô akaa a kwagh a gba ve a mi sha gbenda ken zende ne la. Shi ve tôô inyaregh ki i kohol sha ci u Mbakristu mba ken Yudia mba ve lu ken ibanave la, nahan ve soo ér vea za a iyua la vea za na anmgbianev vev mbanomso man mbakasev mbara.

² Ikyondo i i ta sha tso la var ahumbe, man hii u daan tso la kure kure moughon a mi. Tso la maa mough hen ihyongo ape i zeren utso la gba yemen. Ayôôso yange a ngee hen ijiir la kpishi. Paulu man Luka kua anmgbianev utaankaruhar mba ve lu zan zende imôngo la gema kenger er vihi anmgbianev mba ve tile sha kpetar la kpishi er ve lu yemen yô. (Aer. 20:4, 14, 15) Paulu kua anmgbianev mba ve mough zende la, ve za hemen u eren mba ve tile sha kpetar la ave zan zan ve kar yemen miren.

³ Paulu yange er tom imôngo vea mbatamen mba ken Efese mban ikyooso ikyooso nôngo u kuman anyom atar. Nahan kpa hen shighe ne icighan jijingi kaa a na ér a hide ken Yerusalem. Man a kôr gbenda ave yemen Yerusalem. Yange pande fa kwagh u una za er un ken Yerusalem yô. Cii ve a mough yô, a vande kaan a mbatamen mbara ér: “Jijingi ngu tuur mo, nahan m ngu yemen ken Yerusalem, shin er m fe kwagh u una za erem ker ga nahan kpaa, saa di kwagh u icighan jijingi a lu pasen mo var var sha agar agar, kaan ér purusu u nyôron kua atsan nga keghen mo la di tsô.” (Aer. 20:22, 23) Er kwaghbo lu keghen Paulu nahan kpa, a nenge ér icighan “jijingi ngu tuur un,” nahan gba u una dondo gbendatesen u icighan jijingi la, una yem ken Yerusalem shi kegh a kegh iyol u eren nahan kpaa. Paulu yange soo u yan ican ga, nahan kpa u eren ishima i Aôndo la hemba gban un kwagh.

⁴ We kpa, kape ka i lu u laa? Ka sea tsegha iyol yase sha ci u Yehova yô, se tôndo zwa a na ser se er ishima na shi se kaa ser ka kwagh u una lu kwagh u vesen ken uma wase je la. Se seer henen kwagh ken ikyav i apostoli Paulu ver la ken ityough kin, shi se nenge er kwagh u se hen la una wase se u dondon ikyav na la yô.

 5. Ka hanma gbenda Paulu vea azende a na yange ve kar ve yem ken Tiru?

⁵ Tso u Paulu kua azende na nyôr la, yange mough “va jighilii.” Inja na yô, yange ahumbe lu daan tso la, nahan kwagh la wase un ve va fele fele ve va nyôr hen Kos sha iyange shon je. (Aer. 21:1) Ka inja er tso la yange tsa hen ihyongo la, cii ve ve va mase moughon va nyôron hen Rode man Patara ye. Yange anmgbianev mbara mba va nyer hen Patara vegher u shin imbusutariyan i Ashia u Kiriki la yô, ve nyôr tso u vesen u tôô ve her jighilii yem a ve ken Tiru, ken Fenishia yô. Er ve lu yemen sha gbenda la, ve kar ‘icile i Shiperu ve undu i ken imese.’ (Aer. 21:3) Er nan ve Luka, orngeren takeda u Aerenakaa la, a kaa ér ve kar ve undu Shiperu?

 6. (a) Shighe u Paulu nenge a Shiperu la, er nan ve alaghga kwagh la taver un ishima? (b) Ka wea hen sha averen a Yehova a ne u, kua sha igbenda i a wase u la yô, u mase kuren ikyaa we nyi?

⁶ Alaghga tsô Paulu yange ôr azende a na ne kwagh u yange er un hen ijiir la yô. Shighe u Paulu za zende na u mishen u hiihii er anyom ataankaranyiin nahan ken ijime la, Paulu man Banaba kua Yohane u i yilan un ér Marku la, yange ve tagher a orahir ugen hen ijiir la u i yilan un ér Elima u hendan a loho u ve lu pasen la yô. (Aer. 13:4-12) Sha nahan yô, zum u Paulu nenge a icile la, shi hen kwagh u yange za hemen her la yô, kwagh la taver un ishima shi na un agee a wan iyol keghen kwagh u una va za tagher a mi ken Yerusalem la. Se kpa, doo u se henen sha averen a Aôndo a ne se, kua sha igbenda i a wase se u wan ishima a akaa a karen jighjigh wase la. Aluer se mba eren nahan yô, se kpa a lu se ken ishima er ngise lu Davidi ve nger mkaanem man la, yange nger ér: “Atsan a orperapera ngee, kpa TER ka A dugh nan ken a cii.”—Ps. 34:19.

 7. Anmgbianev mba yange ve lu yemen zende la, yange ve er nyi zum u ve nyôr ken Tiru laa?

⁷ Paulu yange fa je ér ka hange hange u lun vea anmgbianev nav mbanomso man mbakasev, nahan doo un kpishi u lun vea ve. Yange mba za nyer ken Tiru yô, Luka nger ér: ‘Se ker mbahenen se zua a ve.’ (Aer. 21:4) Anmgbianev mba ve lu zan zende ne la, mba fe ér Mbakristu mba ken Tiru yô, ve ker ve, ve za lu vea ve. Iveren i vesen igen i ka sea va fa mimi ve se zua a mi yô, hanma ijiir i se ze cii ka se zua a mbananjighjigh mba vea ngohol se yô. Mba Aôndo a doo ve ishima shi ve eren kwaghaôndo u mimi yô, ka ve lu a azende tar sha won cii.

 8. Inja i Aerenakaa 21:4 la ér nyi?

⁸ Anmgbianev mba ve lu yemen zende la yange ve tsa ken Tiru ayange ataankarahar. Luka kaa ér hen shighe la kwagh yange er u lu inja er ka kwagh u kpiligh iyol yum yô, ér: “Jijingi mgbegha ve [ka anmgbianev mba ken Tiru je la] ve ôr a Paulu var var ér a de te nguhar ken Yerusalem ga.” (Aer. 21:4) Yehova yange soo ér Paulu a yem ijiir igene? Lu kaan a Paulu hegen ér a de kera yemen ken Yerusalem gaa? Ei. Jijingi yange tese ér a za er a Paulu caveraa ken Yerusalem, kpa lu kaan ér Paulu a palegh u zan ken gar la ga. Jijingi yange tese anmgbianev mba ken Tiru mbara ér Paulu una za ya ican ken Yerusalem. Shi ishima za ve iyol sha kwagh ne, maa ve kaa a Paulu ér a de kera ze ken Yerusalem ga. Awashima ve u kwagh a de za tseren Paulu ken Yerusalem ga la, lu u injaa. Nahan kpa, Paulu kange ishima ér una za zan zan una nyôr ken Yerusalem.—Aer. 21:12.

9, 10. (a) Shighe u anmgbianev mba ken Tiru lu zamber a Paulu ér a de ze ken Yerusalem ga la, alaghga lu nyi umburu? (b) Ka mhen u nyi ior ve lu a mi nyian sha tar wuee, man mhen la kaha kposo a mkaanem ma Yesu ôr la nena?

⁹ Shighe u anmgbianev mbara lu zamber a Paulu ér a de ze ken Yerusalem ga la, alaghga yange umbur er mbahenen mba Yesu kpa er imbakwagh la a Yesu shighe u Yesu kaa a ve ér gba u una za ken Yerusalem una za ya ican shi a wua un la yô. Er kwagh u Yesu ôr la kôr Peteru iyol yô, a kaa a na ér: “Tere, de ôron imbakwagh la sha iyol you ga; mayange kwagh a er u nahan ga.” Kpa Yesu gema kaa ér: “Kar hidem ken ijime, Satan! U ngu kwagh u nan mo gbeev mbu nôngon, sha ci u u ngu a mhen u Aôndo ga, kpa ka u ior.” (Mat. 16:21-23) Yange Yesu kange ishima u eren ishima i Aôndo shi nan nagh sha uma na. Paulu kpa yange kegh iyol u yan ican shi kpen je kpaa sha er una er ishima i Aôndo yô. Anmgbianev mba ken Tiru mbara kpa yange ve kav er i lu awashima u Aôndo u Paulu a za ken Yerusalem ga, vough er apostoli Peteru kpa lu un nahan.

¹⁰ Ior kpishi nyian mba soon u eren akaa a injaa a vea ya ican sha mi la ga cii. Ka ve soo ukwaghaôndo mba ve ne ior vev ian i eren akaa sha ishima ve la. Nahan kpa, Yesu yange kaa ér se lu a mhen ugen kposo. Yange kaa a mbahenen nav ér: “Aluer or soo u dondon mo yô, nana̱ nyiman iyol i nan nana̱ tôô kon u nan nana̱ dondo sha a mo gbem.” (Mat. 16:24) Kwagh u se er ve a lu vough shi a tese kwaghfan yô, ka u dondon Yesu, kpa ka zange u eren nahan ga.

11. Yange mbahenen mba ken Tiru tese ér Paulu doo ve ishima shi mba suen un nena?

¹¹ Yange ica i gbe ga yô, shighe kuma u Paulu vea Luka kua anmgbianev mba ve lu vea ve mbara vea za hemen a zende ve ne. Gbenda u Bibilo i pase a yem ve la u kôr ken ishima kpen kpen. Kwagh u Bibilo i ôr la tese ér yange Paulu doo anmgbianev mbara ishima kpishi, shi ve soo ér ma a ze hemen u eren tom u pasen kwagh la. Yange nomso man kasev kua mbayev kpaa mough dondo Paulu kua mba ve lu vea na la, ve ver ve gbenda zan zan ve va nyôr hen kpemnger. Mba va nyer shimi yô, ve cii ve ngure anu inya, ve er msen imôngo maa ve kaa a ve ér ve za dedoo. Maa Paulu kua Luka man mba ve lu yemen zende ne imôngo la nyôr tso heela kar yem hen Potolomai. Mba za nyer ker yô, ve zua a anmgbianev her nahan ve tsa her a ve iyange i môm.—Aer. 21:5-7.

12, 13. (a) Filibu yange ver ikyav i dedoo i nyi? (b) Nyian ne Mbakristu mba ve lu uter la, vea fatyô u dondo ikyav i dedoo i Filibu i la nena?

¹² Luka kaa ér mba moughon heela yô, Paulu vea mba ve lu zan zende a na imôngo la mough heela kar yem ken Sesaria. Mba za nyer ker yô, ve “nyôr hen ya u orivangeli Filibu.”a (Aer. 21:8) Yange vea nenge a Filibu nahan a saan ve iyol kpen kpen. Ken anyom a karen ken ijime er 20 nahan, yange mbaapostoli tsua Filibu ér a lu môm ken mba eren tom u karen kwaghyan hen anmgbianev mba ken tiônnongo u i sember veren ken Yerusalem la. Filibu yange er tom u pasen kwagh sha gbashima shighe lihe. Aluer u umbur yô, shighe u i hii u tôvon anmgbianev mba ken Yerusalem a ican ve mbahenen sambe yem sha ajiir agen wuee wuee la, Filibu yem ken Samaria za hii u pasen kwagh ker. Shighe karen yô, a za pase Oretiopia u eren tom ken ya u tor kwagh shi er un Batisema. (Aer. 6:2-6; 8:4-13, 26-38) Sha kpôô yô, Filibu yange er Yehova tom sha mimi anyom ngee!

¹³ Filibu yange lu a gbashima sha tom u pasen kwagh her. Er hen shighe ne va lu ken Sesaria nahan kpa, lu eren tom u pasen kwagh her kpoghuloo. Se fa nahan sha ci u Luka yila un ér, “orivangeli.” Shi se fa nahan ser hen shighe ne Filibu lu a ônov mba kasev unyiin man ve cii ve ôron kwaghôron u profeti. Kwagh ne tese ér yange ve dondo ikyav i dedoo i ter ve la.b (Aer. 21:9) Ikyav tese ér ka keng Filibu kpa yange una er tom kpoghuloo, sha u wasen tsombor na u soon Yehova shi civir un. Nyian ne, Mbakristu mba ve lu uter la kpa ka ve dondo ikyav i dedoo i Filibu la sha u hemen ken tom u pasen kwagh shi wasen mbayev vev u soon tom u pasen loho u dedoo la.

14. Ka nyi Paulu yange una za anmgbianev nav mba nomso man mba kasev inya ve ve ere, man nyian ne se fatyô u kaven anmgbianev mbara nena?

¹⁴ Hanma ijiir i Paulu yange una za nyôr cii a ker ape Mbakristu mbagenev ve lu yô, a tsa vea ve. Ikyav tese wang ér anmgbianev mba sha ajiir la kpa, yange i saan ve iyol u ngohol un man mba ve lu a na imôngo la doo doo. Yange i lu u vannya la una na vea “taver ayol a ve asema” je ka u henen a hen ga. (Rom. 1:11, 12) Nyian ne kpa, se mba a aan a taver ayol ase asema. Aluer ya wase ngu akuma akuma je kpa, se ngohol ortamen u sôron atôônanongo vea kwase na yô, se zua a ishimataver kpen kpen.—Rom. 12:13.

15, 16. Ka nyi loho Agabu yange va a mini, man mba ve ungwa u la er nena?

¹⁵ Shighe u Paulu lu tsan hen ya u Filibu la orcivirigh ugen kpa va nyôr i yilan un ér Agabu. Mba ve lu hen ya u Filibu la cii yange ve fa er Agabu lu profeti yô. Yange tsenga ôron ér zegejen una gba sha shighe u Kaloudia lu tor la. (Aer. 11:27, 28) Alaghga tsô yange vea lu henen ér: ‘Agabu va ka nyi? Ka nyi loho a ve a mini?’ Er ve lu kenger sha a na zulee la, a tôô kwange u Paulu u u lu ikyondo i lihen i a fatyô u kangen inyaregh a mi man akaa agen shi yange i tsure hen iwenge la. Maa a gema ikyondo la a kange angahar man ave na a mi. Man a kende a ôr kwagh. A ôr loho u kpiligh iyol kpen kpen. A kaa ér: “Icighan jijingi ngu kaan nahan ér, ‘Kape Mbayuda mba ken Yerusalem vea kange or u kwange ne u lu u nan la je ne, shi vea na nan sha ikyev i ior mba ken akuraior.’ ”—Aer. 21:11.

¹⁶ Kwaghôron u profeti la yange tese wang ér gba u Paulu una za ken Yerusalem. Shi kwaghôron u profeti la yange tese ér Mbayuda mba ken Yerusalem vea za gema Paulu vea wa sha “ikyev i ior mba ken akuraior.” Ishima yange i za mba ve ungwa kwaghôron u profeti la iyol kpishi. Luka nger ér: “Se mba ongo kwagh ne yô, se kua mba ve lu her la se gba zamber a Paulu ser a̱ de ze sha Yerusalem ga. Kpa Paulu kaa ér: ‘Er nan ne vaan, ne nôngon u nan mo iyolkpene? Fa nen ner, m lumun ka u i kangem tseegh ga, a lu ku kpa me za kpe sha Yerusalem sha ci u iti i Ter Yesu.’ ”—Aer. 21:12, 13.

17, 18. Paulu yange tese ér un kange ishima u eren ishima i Aôndo nena, man anmgbianev yange ve er nena?

¹⁷ Ta ase ashe nenge ken ishima you er anmgbianev mbara kua Luka cii yange ve zamber a Paulu ér a de yemen ken Yerusalem ga yô. Mbagenev je yô, lu vaan. Er Paulu nenge ér un doo anmgbianev mban ishima shi ishima za ve iyol kpishi sha kwagh na yô, a lam a anmgbianev mbara kundu kundu a kaa a ve ér mba “nôngon u nan [un] iyolkpen,” shin er mbamgem mba Bibilo mbagenev ve kaa nahan, ér “mba nan ér ishima i yinam.” Nahan cii kpa, Paulu kange ishima u yemen Yerusalem. Yange de ér anmgbianev mba ken Tiru ve yange un u zan ken Yerusalem ga. Shi kwa ne kpa, a lumun ér anmgbianev mba ken Sesaria ve yange un ga. Nahan kpa, a gema a pase ve ityôkyaa i i ne ve i gbe u una za Yerusalem keng yô. Yange tese ishimataver kpen kpen! Yange kange ishima u yemen ken Yerusalem di vough er Yesu kpa er nahan. (Heb. 12:2) Paulu yange soo u kpen ga, nahan kpa aluer i za wua un yô, a lu un kwagh u icivirigh u kpen sha ci u un ngu dondon Yesu Kristu.

¹⁸ Nahan anmgbianev mbara er nena? Yange ve de Paulu ér a er ishima na. Bibilo kaa ér: “Se mba fetyô u yangen un ga yô, se de u vendan a na, se kaa ser: ‘I̱ er ishima i Yehova.’ ” (Aer. 21:14) Anmgbianev mba yange ve lu nôngon ér vea yange Paulu a de ze ken Yerusalem ga la, yange ve sendegh ér saa a er kwagh u ve soo la ga. Yange ve kegh ato a na, shi ve ungwa shi ve lumun a kwagh u ôr la, shi ve fa nahan ér gba u vea de Yehova una er ishima na sha kwagh u Paulu, aluer ishima i Yehova la ka kwagh u ve soo ga je kpaa. Paulu yange hii zende u ua yem a na zan zan a nyôr ken ku yô. Nahan lu u aluer ior mba Paulu doo ve ishima la, ve zer nôngon ér vea yange un ga yô, a hemba lun un zange u eren kwagh ne.

19. Ka kwagh u injaa u nyi se hen ken kwagh u yange er Paulu laa?

¹⁹ Se hen kwagh u injaa kpishi ken kwagh u yange er Paulu la: Mayange doo u se nôngo ser se yange anmgbianev mba ve soo ér vea de akaa agen a kar ve sha er vea seer eren Aôndo tom la ga. Se fatyô u dondon kwaghwan ne sha igbenda kposo kposo a lu di sha kwagh u a we uma man ku ker tseegh ga. Ikyav i tesen yô, er ka i taver mbamaren kpishi u mbayev vev ve mough hen ya ve yem sha ajiir a icaa, sha u za eren Yehova tom nahan kpa, mbamaren mba ve lu Mbakristu mban ka ve kange ishima ér vea na ve iyolkpen ga cii. Anmgbian u kwase ugen u a lu ken tar u Ingila i yer iti na ér Phyllis yô, umbur er yange lu un ken ishima shighe u wan na u kwase u môm môm la tsua u va eren tom mishen ken Afrika yô. A kaa ér: “Yange lu shighe u vihin mo kpishi. Yange vihim sha ci u gba u una za lu ica a mo. Er vihim nahan kpa shi doom, m er msen sha kwagh shon kpoghuloo. Lu kwagh u tsua u eren yô, nahan mayange m nôngo mer me na iyol i kpe un a hide ken ya ga, kera kpa, lu mo hanma shighe yô, m tesen un mer a veren kwagh u Yehova hiihii ken uma na ye! A er tom ne ken ityar kposo kposo kuma anyom 30 hegen, shi hanma iyange yô, ka m shi wuese Yehova er wankwase ne a lu civir un sha mimi yô.” Ka sea taver anmgbianev asev mbanomso kua mbakasev mba ve de akaa agen a kar ve, sha er vea er Yehova tom la yô, se eren kwagh u dedoo!

20, 21. Ka nyi i tese ér hanma shighe yô, yange i sar Paulu u lun vea anmgbianev nav mbanomso man mbakaseva, man er nan ve yange a soo u lun imôngo vea ve?

²⁰ Yange Paulu we iyol been cii yô, a mough, shi anmgbianev mba ken Sesaria lu zan a na imôngo. Kwagh la tese ér yange ve lu azende a Paulu a mimi shi ve lu suen un kpaa. Ken zende u Paulu man ior mba ve lu a na la mough u yemen Yerusalem la cii, yange ve ker a aan a vea lu vea anmgbianev mba nomso man mba kasev yô. Yange ve zua a mbahenen hen Tiru shi ve tsa her vea ve ayange ataankarahar. Ken Potolomai kpa, ve za sugh anmgbianev mba nomso man mba kasev ker shi ve tsa vea ve iyange i môm. Mba za nyer ken Sesaria yô, ve tsa hen ya u Filibu ayange imôngo. Mba moughon heela yô, mbahenen mbagenev ken Sesaria mough vea Paulu kua ior mba ve lu vea na la, ve va ken Yerusalem ape ve va tsa hen ya u Manisôn u lu môm ken mbahenen mba hiihii la. Yange mba va nyer ken Yerusalem ken masejime yô, Luka kaa ér: “Anmgbianev ngohol se saan saan.”—Aer. 21:17.

²¹ Ikyav tese wang ér Paulu yange a soo u lun imôngo vea anmgbianev nav mba nomso man mba kasev. Yange una lu vea ve yô, a zua a ishimataver di er se nyian kpa, ka i lu nahan. Ikyav tese ér ishimataver la yange i wase un u wan ishima a ican i gba u una va tagher a mi sha ikyev i mbaahendanev mba ishima a vihi ve je vea soo u wuan un la.