Zenden Er Yesu Kristu Kpa Zenden Nahan
“U nan kaa er nan ngu ken [Aôndo] je yô, ka u nana zenden er [Yesu] lu zenden nahan keng.”—1 YOHANE 2:6.
1, 2. U veren ashe sha Yesu la wa nyi kere?
APOSTOLI Paulu nger ér: “Sé gba nen ayem sha ishima i taver tsung sha gesa u ayemegh u i ver se sha ishi la. Sé veren nen ashe sha Yesu Orhemen man Orkuren u jighjigh wase u nan.” (Mbaheberu 12:1, 2) Aluer se soo u dondon gbenda u perapera yô, a gba u se ver ashe sha Yesu Kristu keng.
2 Inja i ishember i ‘ver ashe sha’ i ken zwa Grika i i nger ken Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la yô, ka “u or veren ishima sha kwagh zulee, den ér kwagh a dan nan ga” shin “u tôôn ashe sha kwagh môm sha geman kenger ugen” shin “u veren ashe sha kwagh jighilii.” Takerada ugen u pasen akaa kaa ér: “Orgrika u gban ayem yange nana de u veren ishima sha ayem shin nana kera ver ishima sha injar i nan lu yevese ér nana zua a mi la ga, nana gema a kenger ior yô maa nan hii u gban ijime. Mbakristu kpa kape i lu je la.” Akaa a danen aa fatyô u yangen se u zan hemen ken jijingi. Gba u se ver ashe sha Yesu Kristu keng. Tsô se mba veren ashe sha Orhemen ne ser se zua a nyi? Ishemberti i ken zwa Grika i i gem ér “orhemen” la inja i í ér “or u nan hemen ken akaa cii shi nan veren mbagenev ikyav yô.” Nahan gba u se dondo ikyav i Yesu, ka nahan man se tese ser se mba veren ashe sha a na ye.
3, 4. (a) Gba u se er nyi ve se zenden er Yesu Kristu kpa zenden nahana? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se time sha mini?
3 Bibilo kaa ér: “U nan kaa er nan ngu ken [Aôndo] je yô, ka u nana zenden er [Yesu] lu zenden nahan keng.” (1 Yohane 2:6) Gba u se lu ken Aôndo sha u wan atindi a Yesu ikyo di er un kpa waan atindi a Ter na ikyo nahan.—Yohane 15:10.
4 Nahan, gba u se veren ashe sha Yesu, Orhemen wase u Vesen la jighilii shi se dondon sha angahar a na kpaa, sha er se zenden er un kpa zenden nahan. Sha nahan yô, doo u se time sha mbampin mba hange hange mban, ve kaa ér: Kristu hemen se nyian nena? Aluer se mba zenden er un kpa zenden nahan yô, kwagh ne una bende a vese nena? Ka mbamtsera mba nyi se zua a mi sha u dondon ikyav i Yesu Kristu a ver laa?
Gbenda u Kristu A Hemen Mbadondon Un La
5. Cii man Yesu kôndo yem sha yô, a tôndo zwa a mbahenen nav ér nyi?
5 Yange mba nderen Yesu Kristu shin ku yô, a ande hen mbahenen nav shi na ve tom u injaa cii ve mase kôndon yemen sha ye. A kaa a ve ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” Orhemen ve u Vesen ne shi tôndo zwa ér, er vea lu eren tom la yô, una lu a ve, a kaa wener: “Nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.” (Mateu 28:19, 20) Yesu Kristu ngu a mbadondon un sha shighe u mkurtar ne nena?
6, 7. Yesu hemen se sha ikyev i icighan jijingi nena?
6 Shi Yesu kaa ér: “Orsurunshima, ka Icighan Jijingi je la, u Ter Una tindi ken iti Yam yô, ka Un je, Una tese ne akaa cii, man shi Una umbur ne akaa a M er ne cii kpaa ye.” (Yohane 14:26) Icighan Jijingi u i tindi ken iti i Yesu la kor se shi ne se agee nyian. Te se iwanger sha akaa a ken jijingi shi wasen se u kaven “akaacimin a Aôndo je kpaa.” (1 Mbakorinte 2:10) Heela tseegh ga, aeren a Aôndo er “dooshima man msaanyol man bem man ishima i wan man sar sar man mlu u dedoo man jighjigh man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha” nahan cii ka “ityamegh ki Jijingi” la. (Mbagalatia 5:22, 23) Icighan Jijingi una wase se se lu a aeren ne.
7 Aluer se mba timen ken Ruamabera shi nôngon ser se er sha kwagh u se lu henen la yô, jijingi u Yehova una wase se se seer lun a kwaghfan man mkav man mfe kua m-er u sha inja kpaa. (Anzaakaa 2:1–11) Icighan jijingi shi wasen se u wan ishima a ameen man atsan. (1 Mbakorinte 10:13; 2 Mbakorinte 4:7; Mbafilipi 4:13) Nahan i wa Mbakristu kwagh ér ve ‘wanger ayol a ve sha hanma kwagh u hôngorough u ken iyol kua ken jijingi cii, ve sôr mtsegh ve, a hingir vough.’ (2 Mbakorinte 7:1) A iwasen i icighan jijingi u Aôndo shio yô, se fatyô u wanger ayol a ase er Aôndo a soo la jighilii kpa? Gbenda môm u Yesu a hemen se nyian yô, ka sha ikyev i icighan jijingi u Yehova Aôndo a ne un ér a yaren tom a mi la.—Mateu 28:18.
8, 9. Kristu hemen sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la nena?
8 Shi time ase sha gbenda ugen u Kristu a hemen tiônnongo nyian yô. Yesu ngur ôron kwagh u mve na man u mkurtar yô, a kaa ér: “Ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u ter u nan una wa nan ya sha ikev sha u nana naan ve kwaghyan sha ashighe ashighe? Wanakiriki u ter u nan una hide, una va kohol nan eren nahan la yô, á saan nan iyol. Mimi je M ngu kaan ne, una wa akaa a na cii sha ikev na.”—Mateu 24:3, 45–47.
9 “Ter” la ka Yesu Kristu. “Wanakiriki” la di gema ka nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar la. I wa nongo u wanakiriki ne akaa a Yesu a a lu shin tar la sha ikyev shi i wa ve tom u nan kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough la kpaa. I tsua ior mba vian tsor tsor ken nongo u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ne ér ve lu Mbahemenev mba Shin Tine, nahan ve tile sha ityough ki nongo u wanakiriki la. Ka ve ve hemen tom u pasen kwagh u Tartor u i eren tar sha won cii ne ye, shi ka ve ve ne kwaghyan u ken jijingi u dedoo sha shighe vough kpaa ye. Nahan Kristu hemen tiônnongo sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” u jijingi a tsegh un la kua sha ikyev i Mbahemenev mba Shin Tine mba wanakiriki ne kpaa.
10. Doo u se nengen mbatamen nena, man ka sha ci u nyi?
10 Kristu shi ngu hemen tiônnongo sha ikyev i ior mba i ne ve lu “uiwua” la—ka mbatamen mba ken tiônnongo shin mbakuran je la. I na ve mba uiwua “sha u nan uicighanmbaiorov ve̱ kuma sha tom u eren, sha u maan iyol i Kristu.” (Mbaefese 4:8, 11, 12) Mbaheberu 13:7 ôr kwagh ve kaa ér: “Umbur nen mbahemenev enev, ve mba ve ôr ne mkaanem ma Aôndo, ver nen ishima sha mkur u zende ve man shi kav nen jighjigh ve u nan kpaa.” Mbatamen mba hemen ken tiônnongo. Nahan er ve lu kaven Yesu Kristu yô, doo u se kpa se kav jighjigh ve u nan la. (1 Mbakorinte 11:1) Se wuese mver u i ver ior ér ve lu mbatamen la sha u ungwan imo i ve mba i ne ve lu “uiwua” la.—Mbaheberu 13:17.
11. Kristu hemen mbadondon un nyian sha ikyev i unô, man gba u se er nyi ve se lu zenden er un kpa zenden nahana?
11 Yesu Kristu hemen mbadondon un nyian sha ikyev i icighan jijingi man “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” kua sha ikyev i mbatamen mba ken tiônnongo. Nahan saa se fa gbenda u Kristu a hemen la shi se de ser a hemen se keng ve se fatyô u kaan ser se mba zenden er Un kpa zenden nahan ye. Shi gba u se dondo sha angahar a na kpaa. Apostoli Peteru nger ér: “Ka sha kwagh ne je i yer ne ye, gadia Kristu kpaa ya ican sha ci wen, A ver ne ikav je sha u né dondo Un ijime yô.” (1 Peteru 2:21) Aluer se mba zenden er Yesu Kristu kpa zenden nahan yô, kwagh la una bende a vese nena?
Eren Tahav sha Kwaghfan
12. Ka ikyav i Kristu i nyi i doo u mbatamen mba ken tiônnongo vea dondo?
12 Shin er Ter u Yesu na un tahav mbu or môm nan lu a mi ga nahan kpa, Yesu lu a ishimawan, eren tahav mbun sha kwaghfan. Nahan doo u mba ken tiônnongo cii, hemban je yô mbakuran vea na ‘ior cii ve̱ fa ishimawan ve doo doo.’ (Mbafilipi 4:5; 1 Timoteu 3:2, 3) Er mbatamen ve lu a tahav ken tiônnongo yô, doo u vea dondo ikyav i Kristu la nahan vea eren tahav sha kwaghfan.
13, 14. Mbatamen vea dondo ikyav i Kristu zum u ve lu taver mbagenev asema ér ve civir Aôndo nena?
13 Yesu yange fa er mbahenen nav ve yen yô. Nahan mayange ver ishima ér ve er kwagh u a hembe tahav vev ken inya ga. (Yohane 16:12) Yesu kighir mbadondon un ga, kpa gema taver ve asema ér ve “nôngo” kwagh kpoghuloo. (Luka 13:24) Yange er kwagh ne sha u hemen ve gbenda shi ôron ve akaa a a kôr ve ken asema yô. Nyian kpa, mbatamen mba ken Kristu mba heen ior sha kwaghbo u ve er shin mba ne ve ibo sha er vea nôngo yô ve civir Aôndo ga. Kpa mba gem mba taver ve asema ér ve civir Yehova sha ci u un man Yesu ve doo ve ishima, kua mbawanndor a ve kpaa.—Mateu 22:37–39.
14 Yesu yange tôô wener i na un tahav yô, una kighir ior ga. Yange kaan a ve ér ve er kwagh u ganden ve ga, shi wa ve atindi kpishi kpaa ga. Kpa yange tesen ior er vea dondo atindi a i na sha ikyev i Mose la sha gbenda u a kôr ve ken ishima yô. (Mateu 5:27, 28) Mbatamen kpa mba dondon ikyav i Yesu Kristu la, mba we ior atindi sha er ve nenge i doo ve ga, shi mba sendegh ér saa i dondo mbamhen vev keng ga. Sha kwagh u iyolwuhan man hwe shin anumbe a eren shin u keren iemberyolough nahan, mbatamen mba we ior atindi sha mi ga, kpa ka ve dondo akaa a i we ken Mkaanem ma Aôndo, er a i nger ken Mika 6:8 man 1 Mbakorinte 10:31–33 man 1 Timoteu 2:9, 10 nahan, ve tese ior kwagh u una kôr ve ken ishima yô.
Mhôônom Ma Kôron We a Ior shi Deen Ve Kwaghbo
15. Er mbahenen mba Yesu yina nahan kpa, eren kwagh a ve nena?
15 Er mbahenen mba Kristu lu a mbamyen nahan kpaa, gbenda u Yesu eren kwagh a ve la ngu ikyav hen a vese.Time ase sha akaa ahar a a er hen tugh mbu masetyô mbu uma u Yesu shin tar la. Va nyer hen ijiir i i yer ér Gesemane la yô “a mough a Peteru man Yakobu man Yohane” nahan a kaa a ve ér ‘kuran nen.’ Tsô ‘kporom sha hemen kpeghee yô, A gba hen inya, A gba eren msen.’ Hidi yô, a va “kohol ve ve lu yaven.” Nahan Yesu er nena? A kaa a ve ér: “Jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.” (Marku 14:32–38) Er ishima ma vihi un a Peteru man Yakobu kua Yohane yô, mhôônom gema kôr un a kôr a ve! Hen tugh mbu shon la je Peteru shi nyiman Yesu kwa tar. (Marku 14:66–72) Nahan Yesu nena? Bibilo kaa ér: “Ter nder; A ande hen Shimon [Peteru]!” (Luka 24:34) ‘A ande hen Kefa, u dondon yô, lu hen mba pue kar uhar’ mbara. (1 Mbakorinte 15:5) Er ishima ma vihi Yesu a Peteru yô, a de un kwaghbo na shi a taver un ishima kpaa. Ken masejime yô, a va wa Peteru tom u vesen sha ikyev.—Aerenakaa 2:14; 8:14–17; 10:44, 45.
16. Shighe u mba se civir Aôndo imôngo ve er kwagh u vihin se yô, se zende er Yesu kpa zenden nahan nena?
16 Se cii se yina, nahan zum u mbananjighjigh a vese ve er kwagh u vihin se yô, doo u se zungwe ve mhôônom se de ve kwaghbo ve er Yesu kpa eren nahan gaa? Peteru taver mbananjighjigh a na cii asema ér: “Ne cii lu nen ishima i môm, shi lu nen mbazungwenmhôônom; doo nen ayol a en er ka anmgbianev nahan, lu nen mba mhôônom ma ker ve; shi hide nen a ayol a en ijime kpaa. De kera oron iyev sha ifer ga shi de kera oron iyev sha ityuhwan kpaa ga, kpa gema veren nen a ver ior dedoo.” (1 Peteru 3:8, 9) Kpa aluer mhôônom kôr ior a vese ga shi ve venda u den se kwaghbo yô, se er nena? Gba u se nôngo se dondo ikyav i Yesu la, se er kwagh u aluer ka Yesu kpa una er yô.—1 Yohane 3:16.
Vande Keren Tartor
17. Kanyi i tese ér yange hemba gban Yesu ishima u eren ishima i Aôndo?
17 Gbenda ugen kpa ngu u i gbe u se zenden er Yesu Kristu kpa zenden nahan yô. Tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la lu Yesu kwagh u vesen. Yange pase kwase Samaria ugen kwagh ikyua a gar u Shikar, been yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Kwaghyan Wam yô, ka u Me er ishima i u A tindim la, Me kure tom Na vough kpaa.” (Yohane 4:34) Yesu yange zua a ishimataver sha u eren ishima i Ter na; lu un er ka kwaghyan u dedoo u kundun iyol nahan. Nahan aluer se dondo ikyav i Yesu, se wa iyol u eren ishima i Aôndo yô, se kpaa se zua a mkom shi a kpe se iyol ga he?
18. Mbamaren ka vea taver mbayev asema ér ve er tom u pasen kwagh hanma shighe nahan, ka averen a nyi ka ve zua a mi?
18 Mbamaren ka vea taver mbayev vev asema ér ve er tom u pasen kwagh hanma shighe nahan, ve man mbayev vev mbara cii ve zua a averen mgbeghaa. Ter ugen u lun a ahina yange hii u taver mbayev nav asema shighe u ve lu iyev la je ér ve lu a awashima u eren tom pania. Ahina ne nga been makeranta yô maa a hingir upania. Kwagh ne saan ter la iyol nahan a nger ér: “Mbayev asev va se ahenge ga cii. Nahan se fatyô u kaan ser, ‘ônov mba nomso ka dyako u TER A ne yô.’ ” (Pasalmi 127:3) Man mbayev di yô, ka mbamtsera mba nyi ka ve zua mi sha u eren tom u pasen kwagh hanma shighe laa? Ngô ugen u lun a mbayev utaan kaa ér: “Tom u pania wase mbayev av u maan mlu u kôôsôô vea Yehova shi tese ve u henen kwagh sha tseeneke ve, shi u wase ve ve fa u eren kwagh a shighe ve sha inja shi ve hen u veren akaa a ken jijingi hiihii ken uuma vev kpaa. Shin er i gbe u ve cii vea de u eren akaa agen nahan kpa, mô ve tsô vaa afanyô sha kwagh u nan tsough u eren ne ga.”
19. Doo u ikyaior ia wa agoyol sha ci u mlu u ken hemen nena?
19 Ikyaior, ne wa ishima ner ne er nyi? Ne mba keren ner ne za iti sha tom u ne eren yôô? Shin ne mba nôngon kwagh kpoghuloo ner ne hingir mbapasen kwagh hanma shighe? Apostoli Paulu ta icin ér: “Nenge nen vighe vighe er ne zenden yô, i̱ de lu er mbalanenkwagh nahan ga, kpa i̱ lu er mbafankwagh nahan.” Shi a kaa ér: “De luun nen mbabumen ga, kpa kav nen er ishima i Ter i lu yô.”—Mbaefese 5:15–17.
Lu Jighjigh
20, 21. Yesu lu jighjigh sha nyi gbenda, man se dondo ikyav na la nena?
20 Aluer se soo u zenden er Yesu kpa zenden nahan yô, gba u se lu jighjigh er un kpa lu nahan. Bibilo ôr kwagh u jighjigh u Yesu ér: “Un u A lu ken mlu u Aôndo la A nenge er mlu u lun kwagh môm a Aôndo la lu kwagh u yan ishar sha mi ga yô, kpa A gema iyol Na hingir gbilin er A tôô mlu u ortom, A hingir kwagh môm a ior la. Man er i va zua a Na a mluyol er or nahan yô, A hide a iyol Na ijime, hingir u ungwan kwagh zan zan ar ken ku, man lu ku u kon u mtsaha je.” Yesu sue hemen u Yehova sha jighjigh shi na iyol na u eren ishima i Aôndo kpaa. A ungwa imo i Aôndo, nahan a ya ican zan zan a kar kpen sha kon u mtsaha. Nahan gba u se kpa se ‘lu nen a mhen ne ken a vese’ keng keng, shi se na nen ayol a ase u eren ishima i Aôndo a ishima yase cii.—Mbafilipi 2:5–8; NW.
21 Shi Yesu yange eren a mbaapostoli nav sha jighjigh. Shin er ve lu a mbamyen nahan kpa, ve doo Yesu ishima “zan zan ar sha mkur je.” (Yohane 13:1) Nahan se kpa doo u se puun anmgbianev asev sha ci u mbamyen vev ga.
Dondo Ikyav i Yesu Ver La
22, 23. Aluer se dondo ikyav i Yesu ver la yô, ka mbamtsera mba nyi se zua a mini?
22 Er se yen yô, se fatyô u dondon sha angahar a Yesu, Orveren se ikyav i vough la kpilididi ga. Kpa, se nôngo sha afatyô wase cii se dondo un ijime. Nahan gba u se fa igbenda i Kristu a hemen la, se dondon i shi se eren sha ikyav i a ver la kpaa.
23 Aluer se kav Kristu yô, se zua a averen kpishi. Uma wase una hemba lun a inja shi se zua a mkom kpaa sha ci u se mba eren ka ishima yase ga kpa ka i Aôndo. (Yohane 5:30; 6:38) Se mba a imoshima i dedoo. Nahan gbenda u se zenden la hingir ikyav hen mbagenev. Yesu lôhô hanma or u i ver nan iyol, shi ikyav mbi yoho nan cii ér nana va hen a na nahan una na nan mmem. (Mateu 11:28–30) Zum u se dondo ikyav i Yesu yô, kape se kpa se naan ior mba ve ve ikyua a vese mmem je la. Nahan yô, se za nen hemen u zenden er Yesu kpa zenden nahan.
Baver We Kpa?
• Kristu hemen mbadondon un nyian nena?
• Mbatamen vea dondo ikyav i Yesu ver la sha u eren tahav mbu Aôndo a ne ve la nena?
• Se dondo ikyav i Yesu zum u mbagenev ve er kwagh u kpeegh la nena?
• Ikyaior ia vande keren Tartor nena?
[Picture on page 13]
Mbatamen mba ken tiônnongo mba wasen se u dondon hemen u Kristu
[Pictures on page 14]
Ikyaior, ka mbaawashima mba nyi ne lu a mi sha u lun a aeren a Orkristu a van ne mkomo?