U Fa I Ia Doo La Ga!

“Lôô ivor you pepe, man aikighe kpaa de hiden a uwegh ou ga; gadia u fa i ia doo la ga, shin ka ngin shin ka ngira, shin ihiar cii ia doo u.”—ORPA. 11:6.

 1. Ka kwagh u kpilighyol u nengen mvese u iyiav shi nan se iyol hiden a mi ijime sha ci u nyi?

GBA u orsule nana wa ishima. (Yak. 5:7) Shighe u nan lee ivor yô, ka i gba u nana kegh ia mende ia vese. Ka a doon ivor hen ijiir la yô i mughur i ta mende i due sha. Maa i vese i hingir iyiav mbi umen atam. Ica a gbaan ga yô sule u orsule ne u kuma u sundan. Nenge i lu kwagh u kpilighyol kpishi u nengen ivande i mvese ne sha wono! Man mfe u se fe Or u nan ne mvese la kpa na se iyol hiden a mi jime je gande. Se fatyô u nengen sha ivor la. Shi se fatyô u urun i kpaa. Kpa ka Aôndo tseegh a ne mvese ye.—Nenge 1 Mbakorinte 3:6.

 2. Yesu tese se nyi sha kwagh u mvese ken anzaakaa a se vande timen sha mi ken ijime laa,?

² Er i vande ôron ken kwaghhenen u ken ijime la nahan, Yesu kar tom u pasen loho u dedoo u Tartor ne sha ortanivor. Yesu pase ken injakwagh na i a er kwagh u anza a inyaagh kposo kposo la wang wener, shin er orsule a lee ivor i dedoo nahan kpa, ka mlu u ishima i mbaungwan loho la ia na ve ivor i tartor ia mende ia vese ye. (Mar. 4:3-9) Ken injakwagh i ortanivor u a yav la di Yesu pase ér, orsule la fa er i hii man ivor la i mende i vese ga. Kwagh ne ngu nahan sha ci u ka sha iniôngon i uumace man orhenen nan vesen ken jijingi ga, kpa ka sha tahav mbu Aôndo. (Mar. 4:26-29) De se time ase nen hegen sha anzaakaa a Yesu atar, a yô ka injakwagh i sha kwagh u ishange i masetadi man i sha kwagh u kwa kua i sha kwagh u kper u kpelan.a

Injakwagh i sha Kwagh u Ishange i Masetadi

 3, 4. Ka vegher u loho u Tartor u nyi injakwagh i sha kwagh u ishange i masetadi la í te iwanger shami?

³ Injakwagh i sha kwagh u ishange i masetadi la kpa i nger í ken Marku ityough 4. Man í ôr akaa ahar: kwagh u hiihii yô, i ôr mvese u kpilighyol u loho u tartor; kwagh u sha uhar yô, i ôr kwagh u mkor u i kor mba ve lumun loho u tartor la. Yesu kaa ér: “Sé kar tartor u Aôndo sha nyi, shin sé kar u sha injakwagh i nyi? Ngu er ishange i masetadi i or ka nan lôô i shin inya la yô, i hemba ndahar a asangeakaa a sha won cii; nahan kpaa, ka a lôô i yô, i due, i vese zan zan i hemba vesen a aveghem a uyia cii; i samber agbaa a vesen zan zan inyon i sha i fatyô u wan aya teman sha mi ken mure u u.”—Mar. 4:30-32.

⁴ Heen ne injakwagh ne tese mvese u “Tartor u Aôndo,” er se fatyô u nengen a msamber u i lu samber a loho u Tartor man mvese u tiônnongo u Mbakristu, hii sha Pentekosti u inyom i 33 zan zan nyian nahan. Ishange i masetadi ndahar kpishi je yô ia fatyô u tilen sha ityough ki kwagh u a ndahar tsung yô. (Nenge Luka 17:6.) Nahan kpa, ishange i masetadi ne ngi i mende i vese i tav zan zan je i kuma umita er utar shin utaan nahan shi agbar a na kpa a taver gbang gbang, nahan i lu inja er a hingir kon nahan.—Mat. 13:31, 32.

 5. Tiônnongo u Mbakristu u sha derianyom u hiihii la yange vese nena?

⁵ Tiônnongo u Mbakristu yange hii u vesen ken inyom i 33, shighe u i shighe mbahenen 120 mkurem sha icighan jijingi la. Nahan kpa, ica gba ga tsô tiônnongo u mbahenen, u vese iyenge ga ne vese je hingir u lun a mbananjighjigh udubu udubu. (Ôr Aerenakaa 2:41; 4:4; 5:28; 6:7; 12:24; 19:20.) Iyenge i mbasundav yange i seer ngeen kpishi je yô, upuembaanyomov kar di utar tseegh tsô maa apostoli Paulu kaa a tiônnongo u ken Kolose sha kwagh u loho u dedoo ér i “yôô u hen akaa a i gbe a sha won cii.” (Kol. 1:23) Mvese la yange doo kpen kpen.

 6, 7. (a) Hii inyom i 1914 zan zan nyian, ka mvese u nyi se nenge a mini? (b) Ka mvese u nyi se nenge a mi ken hemenee?

⁶ Hii shighe u i ver Tartor u Aôndo sha ken inyom i 1914 la je, agbaa a “kon” u masetadi la vese je cier iyol. Ior mba Aôndo nenge kwaghôron u profeti u Yesaia la kure sha mi vough, a kaa ér: “U kiriki una hingir kweior, man u hemban ndahar una hingir ikyurior i ageegh.” (Yes. 60:22) Asande a mba i shighe ve mkurem mba ve lu eren tom u Tartor ken vegher u hiihii u derianyom u sha 20 la yange ve fa er Mbashiada mba Yehova mba kuman er miliôn utaankaruhar nahan vea lu eren tom ne ken ityar i hemban er 230 nahan ken inyom i 2008 ne ga. Sha kpôô yô, aluer se kar mvese ne sha ishange i masetadi i ken injakwagh i Yesu la yô, se nenge er kwagh ne a lu mvese u kpilighyol yô.

⁷ Kpa kape mvese ne a kighir laa? Ei. Gba u tar cii ua iv a mba vea lu ken Tartor u Aôndo la. Hen shighe la a kar a mbaahendanev cii kera. Kpa ka Ter Yehova una kar a mbaahendanev kera ye, a lu sha iniôngon i uumace ga. (Ôr Daniel 2:34, 35.) Shi se nenge mkur u kwaghôron u profeti ugen u Yesaia nger yô hen shighe la. A kaa ér: “Tar ua mgbough a mfe u TER er mngerem ma ngee shin zegemnger nahan.”—Yes. 11:9.

 8. (a) Ka unô ve lu inyon i Yesu a er kwagh u í ken injakwagh na laa? (b) Mba kuran se nyian sha ikyev i nyi?

⁸ Yesu kaa ér inyon i sha ia fatyô u wan aya teman sha mi ken mure u Tartor ne. Inyon ne ka mbaihyomov mba Tartor, mba ve soon u vihin ivor i dedoo la, er inyon i ken injakwagh i or u a te ivor i hee sha anza a inyaagh kposo kposo la nahan ga. (Mar. 4:4) Kpa ken injakwagh ne yô, inyon ne ka mbaasemaamimi mba ve lu keren mkor ken tiônnongo u Mbakristu la. Hegen je kpa, mba kuran ambaaior la sha ikyev i akaa a aa hôngor ve ken jijingi la, kua aeren a bo aa tar u bo ne cii. (Nenge Yesaia 32:1, 2.) Yehova shi kar Tartor u Mesiya sha kon shi a ôr kwaghôron u profeti ér: “Ka sha uwo u Iserael u taven sha la, Me môôr un ye; una ta agbaa, una ume atam, una hingir kon u sedar u dedoo; inyon atô kposo kposo ia tema shin itine i u; ka shin mure u agbaa a u ia tema ye.”—Esek. 17:23.

Injakwagh i sha Kwagh u Kwa

 9, 10. (a) Lu nyi jighilii Yesu lu ôron ken injakwagh i sha kwagh u kwa laa? (b) Ashighe kpishi ka a yar tom a kwa ken Bibilo yô i lu ôron nyi, man se time sha mpin u nyi sha gbenda u Yesu yar tom a kwa ken injakwagh na laa?

⁹ Ka hanma shighe cii uumace ve nengen a mvese sha ashe ga. Yesu hemba ôron kwagh sha kwagh ne ken injakwagh na i se time sha mi hegen ne. Á kaa ér: “Tartor u Sha ngu er kwa u kwase ka nan tôô, nan wa ken mwem ma ma kom uikyaren utar zan zan u zende sha mi cii je” nahan. (Mat. 13:33) Kanyi i lu kwa nee, man u zua sha mvese u Tartor nena?

¹⁰ Ashighe kpishi ka a yaren tom a kwa ken Bibilo yô i lu isholibo i lu ôron kwagh u i̱ ye. Apostoli Paulu yange yar tom a kwa, shighe u lu ôron kwagh u orisholibo u nôngo u hôngor tiônnongo u ken Korinte u tsuaa la. (1 Kor. 5:6-8) Nahan Yesu lu ôron kwagh u kwa heen sha u tesen kwagh u bo shinii?

11. Yange i yaren tom a kwa ken Iserael u tsuaa la nena?

¹¹ Cii man se na mlumun sha mpin ne yô, doo u se ver ishima sha akaa atar ne. Kwagh u hiihii yô, er Yehova lumun kwa sha shighe u iniongo i Paseka ga nahan kpa, sha ashighe agen yô lumun iniav mbi i we kwa sha mi yô. Yange i wa kwa sha nagh ku sôngon ku bem ku i naan sha u sughun Yehova sha averen a na la. Yange ior naan iniav mbin sha asema a ve. Kwaghyan ne yange a na or u nan nagh kura iember kpishi.—Lev. 7:11-15.

12. Myar u Bibilo ngi i yar tom a kwagh môm sha u tesen akaa kposo kposo la tese se nyi?

¹² Kwagh u sha uhar yô, er ka i yar tom a kwagh ken Bibilo sha ashighe agen sha u tesen kwagh u bo nahan kpa, ashighe agen yô ka i yar tom a kwagh shon môm sha u tesen kwagh u dedoo. U tesen ikyav yô, ken 1 Peteru 5:8, i kar Satan sha begha sha u tesen kume na u bo la. Kpa ken Mpase 5:5 di i kar Yesu sha begha sha gbenda ugen kposo, ér ka “Begha u ken kwe u Yuda.” Hen ivur ne yô i yar tom a begha sha u tesen ijirôron i mimi.

13. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u kwa la tese mvese u or vesen ken jijingi nena?

¹³ Kwagh u sha utar yô, Yesu yange ôr ken injakwagh na la ér kwa la vihi mwem mara cica cii kera ma a iwasen ga ze. Kpa yange lu ôron a ôr gbenda u i eren bredi tsô. Kwaseya la yange wa kwa sha mwem mara, kpa kwagh u gema due ker la lu u doon. Yange tôô kwa wa ken mwe. Nahan kwaseya la kera nenge er kwa la lu samber sha mwem mara ga. Kwagh ne umbur se kwagh u orsule u nan lee ivor maa nan yav tugh la. Yesu kaa ér “ivor la kpaa mende, i vese, kpa [orsule la] fa er i hii man i mende ga.” (Mar. 4:27) Nenge imba er i pase gbenda u or ka nan hingir orhenen u Kristu i doo sha wono! Er nan hii a hii u vesen la, alaghga se fa ga, kpa shighe a karen yô mvese u nan la una due ken igbar.

14. I yar tom a msamber u kwa u samber sha mwe cica cii la sha u tesen msamber u tom u pasen kwagh nena?

¹⁴ Uumace mba nengen a mvese ne sha ashe ga tseegh ga, ngu samber tar sha won cii kpaa. Man ka kwagh ugen u i er kwagh sha mi ken injakwagh i kwa je ne. Kwa la zende sha mwem ma ma lu “uikyaren utar” la cica cii tser. (Luka 13:21) Vough er kwa la nahan, tom u pasen kwagh u Tartor u u ne ve mbahenen ve lu ngeen seer a seer ne samber je yô, hegen ne, tom u pasen loho u Tartor ne “ar ken ikighir i tar je.” (Aer. 1:8; Mat. 24:14) Saan se iyol kpishi er se kpa se lu eren tom u Tartor u u lu samber seer a seer ne nahan.

Kper u Kpelan

15, 16. (a) Pase inja i injakwagh i sha kwagh u kper u kpelan la. (b) Kper u kpelan la tile sha nyi, man injakwagh ne ôr kwagh u mvese u Tartor u nyi?

¹⁵ Kwagh u a hembe lun a inja ken ior mba ve sengen ér mba mbahenen mba Yesu Kristu yô ka aeren a ve a dedoo la, ka iyenge ve ga. Shighe u Yesu ôr injakwagh sha kwagh u kper u kpelan la, lu ôron kwagh u mvese u Tartor u̱ se ter sha heen ne. Yange kaa ér: “Man shi tartor u Sha ngu er kper u kpelan a kpela u i hee shin zegemnger, a kohol ishu atô kposo kposo” nahan.—Mat. 13:47.

¹⁶ Kper u kpelan u a til sha ityough ki tom u pasen kwagh u Tartor la kohol ishu atô kposo kposo. Yesu shi kaa ér: “[Kper la] ivin yô, ior ve urugh ve due a mi sha kpetar, ve tema ve kohol i dedoo la, ve haa ken uikya, kpa i bo la yô, ve haa kera. Kape á lu sha mkurtar je ra. Mbatyomov vea due, vea sange mbaaferev ken mbaperapera kera; vea haa ve ken atse a usu, keregh la mliam maa lu kua anyi a yan kpaa.”—Mat. 13:48-50, NW.

17. Ka hanma shighe nahan a sange ior er i er ken injakwagh i sha kwagh u kper u kpelan laa?

¹⁷ Msange ne ngu kwagh môm a shighe u ijirôron i masetyô, shighe u Yesu una va ken iengem na una va pav mba ve lu er ka ivo la a ver kposo a mba ve lu er ka iyôngo laa? (Mat. 25:31-33) Ei. Ijirôron i masetyô la ia va zum u Yesu una va sha shighe u zegecan la. Kpa msange u i ter ken injakwagh la yô ka sha shighe u “mkurtar.”b Man se mba ken shighe u mkurtar ne, una za zan zan a za ar sha shighe u zegecan la. Nahan mba sangen ior nyian nena?

18, 19. (a) Mba eren tom u paven ior ne nyian nena? (b) Kanyi i gbe u mbaasemaamimi cii vea ere? (Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 21 la kpaa.)

¹⁸ Ishu i sha injakwagh i shin zegemnger u uumace umiliôn imôngo ngi van ken tiônnongo u Yehova ainge kpôô kpôô. Ve mbagenev ka ve za mkombo u M-umbur mbagenev di mba ze mbamkombo mba tiônnongo hanma shighe shi mbagenev lumun ér se hen Bibilo a ve. Kpa ka ve cica cii ve lu Mbakristu mba mimi yee? Alaghga a “urugh ve [a] due a mi sha kpetar,” kpa Yesu kaa a vese ér ka “i dedoo la” tseegh a haa ken uikya ye, man ikyav mbin ka atôônanongo a Mbakristu. I bo la yô, a haa kera sha er a va haa i ken atse a usu a a til sha ityough ki mtim u tsôron la yô.

¹⁹ Ior kpishi mba yange ve henen Bibilo a Mbashiada mba Yehova, mba ve de u henen hegen mbara cii mba er ishu i bo la nahan. Mbagenev mba ve vende u lun Mbakristu yô ka mba mbamaren vev ve lu Mbashiada mba Yehova yô. Ve soo u civir Yehova ga, mbagenev yô ka vea civir un kpa shighe a karen yô ve de u civir un.c (Esek. 33:32, 33) Nahan kpa, saa mbaasemaamimi cii vea lumun ér i kohol ve ken atôônanongo cii shighe u ijirigh la shi vea lu ken atôônanongo ne her keng ve vea war ye.

20, 21. (a) Er se pande se tim sha anzaakaa a Yesu sha kwagh u mvese nahan a tese se nyi? (b) Ú kange ishima u eren nyi?

²⁰ Er se pande se tim sha anzaakaa a Yesu sha kwagh u mvese nahan a tese se nyi? Kwagh u hiihii yô se hen ser ior mba hemban keghen ato a loho u Tartor sha tar hegen, vough er mvese u ishange i masetadi la nahan. Kwagh môm u yangen tom u Yehova u se lu eren ne je kpa ngu ga. (Yes. 54:17) U seer yô, mba kor se sha ikyev i Satan vough er inyon i ken injakwagh i Yesu la kpa í ‘wa aya i tema sha kon la ken mure u u’ nahan. Kwagh u sha uhar yô ka Aôndo a ne mvese ye. Di er kwa u i we ken mwe, u ka u zende sha mi cii nahan se mba nengen a mvese u loho u Tartor sha ashe kpôô kpôô ga kpa ngu samber wuee je. Kwagh u sha utar yô, ka mba ve ongo loho ne cii ve eren sha mi ga. Mbagenev mba er ishu i bo i ken injakwagh i Yesu la nahan.

²¹ Nahan kpa, doo se kpishi er se nenge Yehova a lu urugh mba ve lu er ka ishu i dedoo la kpishi van a ve hen a na nahan. (Yoh. 6:44) Kwagh ne na yô, hanma tar cii ior mba van ken mimi mba ngeen seer a seer. Man ka Yehova Aôndo a lu yan icivir sha mvese ne ye. Er se lu nengen a mvese ne nahan doo u hanma wase nana er sha kwaghwan u i nger uderimbaanyomov mba karen imôngo mban, ér “Lôô ivor you pepe, . . . gadia u fa i ia doo la ga, shin ka ngin shin ka ngira, shin ihiar cii ia doo u.”—Orpa. 11:6.

[Footnotes]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Injakwagh i Yesu i sha kwagh u ishange i masetadi la tese se nyi sha kwagh u mvese u Tartor man mkor u ken jijingi laa?

• Kwa u ken injakwagh i Yesu la tile sha ityough ki nyi, man Yesu pase mimi sha kwagh u mvese u Tartor ken injakwagh ne nena?

• Ka vegher u mvese u Tartor u nyi i te iwanger sha mi ken injakwagh i kper u kpelan laa?

• Se er nan ve se za hemen u lun ken mba i ‘haa ve ken uikya’ laa?

[Picture on page 18]

Injakwagh i Yesu a er sha kwagh u ishange i masetadi la tese se nyi sha kwagh u mvese u loho u Tartoro?

[Picture on page 19]

Injakwagh i sha kwagh u kwa la tese se nyi?

[Picture on page 21]

Msange u sangen ishu i dedoo man ibo la tile sha ityough ki nyi?