Dondo Tindi u Vesen la ken Tom Wou u Pasen Kwagh La

 1. Gbenda u ka se er kwagh a ior shighe u se dugh kwaghpasen la ka u na kwagh a gema nena? Tese ikyav. (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ANYOM a karen ken ijime kpuaa nahan, anmgbian ugen vea kwase na ken tar u Fiji ve lu yôôn angwe u lôhôn ior mkombo u umbur ku u Kristu. Mba ngur lamen a kwase ugen ken akôngo a ya na yô, ura maa hii u nôôn. Anmgbian la maa gema inima na na kwase la, un di nyôr i kwase na la. Yange saan anmgbian ne vea kwase na iyol kpishi er kwase shon va M-umbur hen tugh mbu i er un la yô. Kwase la pase sha mimi na ér lu akaa cuku tseegh un umbur sha kwagh u anmgbian la vea kwase na ve ôr un, shighe u ve va un inya la ye. Kpa gbenda u yange ve er kwagh a na la doo un tsung, je yô a tsua u zan M-umbur la. Lu nyi i na ve kwagh za doo nahana? Lu mdondo u anmgbian la vea kwase na ve dondo kwagh u ashighe kpishi ka i yila ér Tindi u Vesen la na ve kwagh lu nahan ye.

 2. Ka nyi i lu Tindi u Vesen la, man se dondo un nena?

² Ka nyi i lu Tindi u Vesen laa? Tindi la ka kwaghwan ugen u yange Yesu wa se yô. A kaa ér: “Akaa cii a i sar ne ka ior ve̱ er ne yô, ne kpaa er nen ve di nahan je.” (Mat. 7:12) Se dondo tindi ne nena? Se dondo un sha u eren akaa a vesen ahar. Hiihii yô, doo u se pine ayol a ase ser, ‘Aluer m ngu ken mlu u orgen nan lu ker la nahan, me soo mer i er kwagh a mo nena?’ Kwagh u sha uhar yô, se nôngo se er kwagh a or la sha gbenda u se kpa se soo ser i er a vese la.—1 Kor. 10:24.

3, 4. (a) Pase er i hii ve i gbe u se dondo Tindi u Vesen la shighe u se eren kwagh a mba se civir Yehova a ve imôngo la tseegh ga yô. (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren ne?

³ Ashighe kpishi ka se dondo Tindi u Vesen ne shighe u se eren kwagh a mba se civir Yehova a ve imôngo la. Kpa Yesu lu kaan ér se dondon tindi ne shighe u se eren kwagh a mbananjighjigh a vese imôngo la tseegh ga. Jighilii yô, yange ter Tindi u Vesen ne shighe u lu pasen gbenda u i doo u se eren kwagh a ior cii, kua mbaihyomov asev je kpaa la. (Ôr Luke 6:27, 28, 31, 35.) Aluer gba u se dondo Tindi u Vesen ne shighe u se eren kwagh a mbaihyomov asev yô, hemba kan a inja cii u se dondo un shighe u se lu pasen ior kwagh, mba ve kpishi “i sar ve u zuan a uma u tsôron” la ga he?—Aer. 13:48, NW.

⁴ Hegen se lu timen sha mbampin unyiin mba i gbe u se lu a mi ken ishima shighe u se eren tom u pasen kwagh la yô. Ka mbampin mba shon je ne: Ka unô ior me lam a ve? Ka han me lam a ve? Ka hanma shighe i hembe doon u me lam a ve? Me lam a ve nena? Er sé lu henen nahan, mbampin mban vea wase se u fan er mba se pasen ve kwagh la ve soo ér i eren kwagh a ve la. Kwagh ne una wase se se hemba fan gbenda u injaa u se pase hanma ve kwagh yô.—1 Kor. 9:19-23.

 5. Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol a ase?

⁵ Ka ior asange asange ka se lam a ve shighe u se dugh kwaghpasen ye. Hanma or yô nan ngu a mlu u nan man mbamzeyol mba nan. (2 Kron. 6:29) Shighe u u soo u pasen or loho u dedoo yô, pine iyol you wer: ‘Luun er or ne ngu sha ian yam nahan, ma m soo mer a nengem nena? Aluer nan gba nengen mo tsô ér mo m gba kwagh ga nahan, a doom kpa? Shin a hemba doon mo aluer nan ker u fan injaor i m lu jim jim yô?’ Aluer se time sha mbampin mban yô, vea wase se u eren kwagh a hanma orya er ka or u lun a ice sha ityou nahan.

6, 7. Aluer se due kwaghpasen se za tagher a or u ishima i vihi nan a vese yô, ka nyi i doo u se ere?

⁶ Or môm kpa soo ér i kaa ér nan ngu “bo-or” ga. Ikyav i tesen yô: Er se lu Mbakristu yô, ka se nôngo sha afatyô wase cii sha u se dondo kwaghwan u Bibilo u a kaa ér “kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem” la. (Kol. 4:6) Nahan kpa, er se yen yô, ashighe agen ka se ôr akaa a ka se hide se vaa afanyô sha mi yô. (Yak. 3:2) Aluer sev doo se ga, nahan se ôr kwagh a or sha gbenda u se hidi se vaa afanyô sha mi je kpa, se soo ser maa nana tôô ér se “vihi tu” shin “se wa kwagh u orgen ikyo” ga ze. Ka se ver ishima ser nana de nengen ér ka inja yase je la ga. Doo u se kpa se eren a mbagenev nahan vough ga he?

⁷ Aluer u due kwaghpasen, u za tagher a or u i lu inja er nan taver kwagh yô, doo u se nôngo se kav er i lu nan la. Ka sha ci u tom hôngor nan sha ijiirtom shin sha makeranta shinii, ka sha ci u nan ngu nôngon a zayol uange u vesen ugene? Sha ashighe kpishi ishima yange i vihi mbayaav mbagenev a vese sha hiihii la, kpa se mba er kwagh a ve kundu kundu man sha icivir yô, ve hingir u keghen ato a vese.—Anz. 15:1; 1 Pet. 3:15.

 8. Doo u se gba uwer u pasen “ior cii” loho u Tartor ga sha ci u nyi?

⁸ Tom wase u pasen kwagh ne ngu aren a ior anza kposo kposo. Ikyav i tesen yô, ken anyom a karen kpuaa tseegh ne, se ôr kwagh u ior kposo kposo hemba 60, mba yange ve gema uuma vev yô, ken Iyoukura, sha itinekwagh i “Bibilo Gem Ior” la. Ior mbagenev mba i er kwagh ve ken ngeren mban la ngise ve lu mbaiv shin mbahunden msôrom shin mba ve nyôr nongo a mbaeren tswam shin mba ve maan mcimbim ma bom yô. Mbagen lu mbapatii shin mbahemenev mba kwaghaôndo shin mba ve har ishima ve cii sha tom u ve lu eren la yô. Mbagenev di lu mbaeren idya kpoghuloo. Nahan kpa, ve cii ve ungwa loho u dedoo, ve lumun ér i hen Bibilo a ve shi ve gema uuma vev, nahan ve va ken mimi. Sha nahan yô, doo u mayange se tôô ser ior mbagenev vihi gande u loho u Tartor ua gema ve ga. (Ôr 1 Mbakorinte 6:9-11.) Kpa doo u se fa ser “ior cii” vea fatyô u ungwan loho u dedoo.—1 Kor. 9:22.

 9. Doo u se tese icivir sha uya mba mbagenev sha ci u nyi?

⁹ Ka han ka se za pase ior kwagha? Ashighe kpishi ka i lu sha uya vev. (Mat. 10:11-13) Mbagenev ka vea tese icivir sha ya wase man akaa a ase nahan i doo se kpishi. Gadia ya wase ngu se zegekwagh. Se soo ser se tema hen ya wase bem bem shi or a de fe akaamyer a ase ga. Doo u se na mba se pasen ve kwagh la imba icivir ne. Sha nahan yô, shighe u se lu pasen kwagh sha uya uya yô, doo u se hen sha gbenda u se lu eren kwagh hen uya vev la.—Aer. 5:42.

10. Shighe u se lu pasen kwagh yô, se er nan ve se palegh u eren kwagh u una doo mbagenev ga la?

¹⁰ Er ifer i ngee ken tar nyian yum yô, mbayaav kpishi ka vea nenge a or u ve fe nan ga yô, i shi ve. (2 Tim. 3:1-5) Nahan gba u se er kwagh u una na a seer shin ve ga. Ikyav i tesen yô, tôô ase wer se za hen ya ugen se za kema uwegh sha hunda u ken won la. Aluer or bugh se zwa ga yô, alaghga se gba yengen sha windou, shin se kar se yem shin kungur se gba za keren orya la shimi. Hen ijiir i u lu la, aluer or er imba kwagh ne nahan, a doo orya la kpa? Mba ve we ndor a na la vea hen ér nyi? Ka mimi, gba u se er tom wase u pasen kwagh ne vighe vighe. (Aer. 10:42) Shi ka se torough torough u samber a loho u injaa ne, shi awashima ne kpa ka u dedoo. (Rom. 1:14, 15) Nahan cii kpa, gba u se tese kwaghfan sha u palegh u eren nyityôkwagh i ia doo mba se lu pasen ve kwagh hen haregh wase ga la. Apostoli Paulu nger wener: “Se mba nan ityôkwagh i nôngon gbev sha ma gbenda môm je ga, sha u i̱ de teren tom wase sha kwagh u dang ga yô.” (2 Kor. 6:3) Ka sea tese icivir sha ya man akaa a mba hen haregh wase yô, ieren yase ne i na mbagenev ve hingir u va fan mimi.—Ôr 1 Peteru 2:12.

11. Mbagenev ka vea tese icivir sha shighe wase nahan, i doo se sha ci u nyi?

¹¹ Er se lu Mbakristu yô, se kpishi se ngee akaa ave a eren. U se er akaa a i gbe u se er la yô, ka se ver akaa a a hembe gban se kwagh la hiihii, shi se wa agoyol doo doo kpaa. (Ef. 5:16; Fil. 1:10) Aluer kwagh va bende a kwagh u se we agoyol u eren la yô, alaghga a doo se ga. Sha nahan yô, ior ka vea tese icivir sha shighe wase shi vea kav er se lu a shighe kpishi u nan ve ga nahan, i doo se kpen kpen. Tindi u Vesen la una wase se u tesen icivir sha shighe u mbagenev nena?

12. Se er nan ve se fa shighe u a hembe doon u za pasen ior mba hen haregh wase kwagha?

¹² Doo u se ker shighe u a hembe doon u zan hen mbayaav yô. Ka hanma shighe ior ve hembe lun hen ya hen haregh wase? Ka hanma shighe ka i hemba lun ve zange u keghen ato a vese? Doo u se geman ashighe a se pasen kwagh la sha u se zua a ve her yô. Sha ajiir agen yô, ior ka ve hemba lun her atetan shin aikighe. Aluer ka nahan hen ijiir you yô, u fatyô u wan iyol za pasen kwagh sha uya uya sha ashighe la kpa? (Ôr 1 Mbakorinte 10:24.) Se mba a vangertiôr ser Yehova una ver se doo doo sha hanma kwagh u se de a kar se cii, sha u se pase kwagh sha ashighe a a hembe doon ior mba hen haregh wase la yô.

13. Se na orya icivir nena?

¹³ Se er nan ve se seer nan or iciviri? Shighe u se zough a or u nan lu keghen ato a vese yô, doo u se pase nan kwagh tsembelee, kpa se kera shi a nan a hemba er i doo u se shi a nan la ga. Alaghga orya la ver shighe la sha u una er kwagh ugen u nan nenge ér ngu hange hange yô. Aluer nan kaa ér nan ngu a shighe ga yô, se fatyô u kaan a nan ser se lam a nan tiônôô, shi doo u se er sha ityendezwa yase la kpaa. (Mat. 5:37) Se nguren kuren kwaghôron wase yô, doo u se pine nan shighe u nan soo ér se hide se va la. Mbapasenkwagh mbagenev kav ér ka vea ôr kwagh ne yô, kwagh a za i doo: “A doom kpishi u hiden va nengen a we. U soo wer m yila u shin m tindi u a loho sha hanseeti cii ve me mase van yee?” Ka sea tese ser se fa er ior mbagenev ve lu akaa ave kpishi shi ve lu a akaa kposo kposo a ve we ishima u eren yô, se mba dondon ikyav i Paulu la. Yange ker lu mtsera na ga, kpa a ker mtsera u ‘mbagenev kpishi sha u una war ve’ yô.—1 Kor. 10:33.

14-16. (a) Doo u se pase orya ityôkyaa i i ve a vese hen ya na la wang sha ci u nyi? Tese ikyav. (b) Ka gbenda u pasen kwagh u nyi ortamen u zenden sha ugen a kav ér ka una dondo ve kwaghpasen a za i doo?

¹⁴ Tôô ase wer orgen yila u sha telefon iyange igen, kpa u gema u kav ikyenge i nan ga. U fa or ne ga, kpa nan gema nan pine u mpin ugen sha kwagh u akaayan a a doo u yô. Taver we u fan or u nan lu, man kwagh u nan soo jim jim yô. Er u soo u nan nan icivir yô, alaghga u lam a nan kpuaa, kpa u gema u tese nan wer ka u ape zan hemen a iliam la ga. Sha vegher ugen di yô, tôô ase wer or u a yer u la pase iyol na hen a we, a ôr u ér un eren tom u wasen ior u fan kwaghyan u dedoo u vea ya yô, shi a kaa ér un ngu a kwagh u un soo u ôron we, u una wase u sha gbaa ne yô. Alaghga tsô a hemba doon we u lamen a nan. Kera kpa, or ka nana pase se kwagh u nan gbar gbar shi nana lam sha kwaghfan nahan, i doo se a nan kpen kpen. Se na mba se zough a ve shighe u se dugh kwaghpasen la imba icivir ne nena?

¹⁵ Sha uharegh kpishi, ka i gba u se pase orya ityôkyaa i i ve a vese hen ya u nan la wang. Ka mimi, se mba a akaainjaa a ôron orya la, a a fe ga yô. Kpa gema tôô ase wer se pase orya la kwagh wase, man ityôkyaa i i ve a vese hen ya u nan la tsembelee ga tsô maa se pine nan mpin ser: “Aluer ka u u fatyô u been a hanma zayol shin tar ne nahan, ka u hana u bee a mini?” Se fa er awashima wase u pinen mpin ne i lu u se fa kwagh u a lu orya la ken ishima, nahan se sue iliam yase la sha kwagh u Bibilo i er la yô. Nahan kpa, a gema a taver orya la nana pine ken ishima i nan ér: ‘Ka an di ne, man ngu pinen mo mpin ne ér nyi? Ka nyi jim a soo?’ Nahan doo u se vande nan i lu orya la zange u lamen a vese. (Fil. 2:3, 4) Se er kwagh ne nena?

¹⁶ Ortamen u zenden sha ugen kav ér ka una dondo gbenda ne yô, kwaghpasen a za i doo kpen kpen. Ka una sughun orya cii yô, a na nan kôpi u trak u U Soo u Fan Mimi Kpa? la, maa a kaa ér: “Nyian se mba nan hanma or hen ijiir ne kôpi u trak ne. A na mlumun sha mbampin ataratar mba ior kpishi ve pin yô. Ka kôpi wou je ne.” Anmgbian la kaa ér ior kpishi ka vea fa ityôkyaa i i ve a vese hen ya ve yô, ishima i wa gban ve shimi. Ashighe kpishi ka er ishima i gbe ve shimi la ka i hemba lun zange u hiin iliam a ve ye. Una been yô, a pine mpin ne: “I lu nahan u pine môm ken mbampin mban vee?” Aluer orya la tsua mpin môm ken mbampin mbara yô, ortamen u zenden sha ne a bugh trak la, a time sha mlumun u Bibilo i ne sha mi la vea nan. Kpa aluer orya la tsua mpin ga yô, un a gema a tsua mpin môm a lam sha mi, a hanger ér saa orya la a tsua mpin ga. Nahan kpa, igbenda ngi kpishi i hiin iliam a or. Sha ajiir agen yô, alaghga mbayaav vea soo ér se sugh ve sha igbenda kposo kposo i ve sughun la cii ve, se mase pasen kwagh u a ve a vese la ye. Kwagh u vesen yô, gba u se geman gbenda u se pasen la, se lamen a mba hen ijiir yase er ve soo ér i lamen a ve la.

17. Er se hen ken ngeren ne nahan, ka sha igbenda igen i nyi se fatyô u dondon Tindi u Vesen la?

¹⁷ Ka igbenda igen i nyi nahan se hen, i ka i wase se u dondon Tindi u Vesen la ken tom wase u pasen kwagh la? Ka se er kwagh a hanma orya sha indi i nan. Ka se tese icivir sha ya u orya man akaa a nan agen. Ka se nôngo ser se pase kwagh sha ashighe a se fatyô u zuan a mbayaav her shi vea kegh ato a vese kpaa yô. Shi ka se hii u pasen loho wase sha gbenda u ior mba hen haregh wase vea lumun u yô.

18. Ka sea eren kwagh a mba hen haregh wase er se kpa se soo ser i eren a vese la yô, se zua a averen a nyi?

¹⁸ Ka sea eren kwagh a mba hen haregh wase er se kpa se soo ser i eren a vese la yô, se zua a averen kpishi. Ka sea tese ior ikyoiwan shi sea eren a ve kundu kundu yô, se mba tan iwanger yase la, shi se mba dondon atindi a Ruamabera a injaa la, shi se mba nan Ter wase u sha la icivir. (Mat. 5:16) Shi alaghga se fatyô u seer urugh ior van a mi ken mimi sha gbenda u se pasen ve kwagh la kpaa. (1 Tim. 4:16) Er se fe ser se mba nôngon sha afatyô wase cii u eren tom wase u pasen loho u Tartor la yô, mba se pasen ve kwagh la ka vea ungwa u, shin vea ungwa ga kpa, se zua a mkom. (2 Tim. 4:5) Yô, se cii se dondo nen ikyav i apostoli Paulu yange ver la. A nger wener: “M er akaa cii sha ci u Loho u Dedoo sha u me zua a kwar sha mi yô.” (1 Kor. 9:23) Nahan se cii se dondo nen Tindi u Vesen la shighe u se pasen mbagenev kwagh yô.