Mbampin Mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La
Shighe u Yesu Kristu tindi mbaapostoli mba 12 ér ve za pase kwagh la, yange kaa a ve ér ve tôô igbough shi ve wa akôv shin angaharaa?
Mbagenev nyiman ér ityakerada i ivangeli i itiar i í pase er Yesu yange tindi mbaapostoli ér va za pase kwagh la nyiman iyol i í. Nahan kpa, aluer se time sha kwagh u i er ken ityakerada ne zulee yô, se kav er i cii i er kwagh môm yô. Hiihii yô, ôr kwagh u Marku man Luka ve nger la tsô u nenge. Marku nger ér: “[Yesu] ta ve icin er ve̱ de tee ma kwagh sha ci u gbenda ga, saa gbough tseegh tsô; kwaghyan ga, ikpa kpaa ga, man inyaregh ken ikpa kpaa ga, kpa ve̱ lu a akôv shin angahar, ve̱ de hee uriga uhar ga.” (Mar. 6:7-9) Luke di nger ér: “De tee nen ma kwagh sha ci u gbenda ga, shin aga, shin ikpa, shin kwaghyan, shin inyaregh kpaa ga, man shi de luun nen a uriga uhar ga.” (Luka 9:1-3) Aluer u ôr ungeren mban yô a lu u inja er ve nyiman ayol a ve nahan. Sha kwagh u Marku a er yô, lu u Mbaapostoli vea tôô gbough shi vea lu a akôv shin angahar; kpa Luka gema kaa ér ve de tee kwagh môm ga, gbough tsô kpaa ga. Marku ôr kwagh u akôv a shin a ngahar kpa Luka gema ter akôv ga kuaa.
Nenge ase ishember i Ivangeli i itiar ne cii i er kwagh i ter yô, tsô u fa kwagh u Yesu soo ér i fa heen jighilii yô. Yesu yange kaa a mbaapostoli ken avur a se sember ôron mkaanem man ker la, kua ken Mateu 10: 5-10 (NW) cii ér ve de hee, shin luun a “uriga uhar” ga. A shi nan kpa, hanma apostoli cii yange nan haa riga môm iyol. Nahan lu u vea kera tôô riga u gen sha ci u zende la ga. Shi akôv kpa yange ve vande wan shin angahar. Ka nahan ve Marku yange pase ér, ka u vea “lu a akôv” a ve vande wan la shin “angahar” her ye. Igbough di ye? Takerada u i yer ér, The Jewish Encyclopedia la kaa ér: “Ka inja er yange lu adini u Mbaheberu mba tsuaa mbara u zenden a gbough nahan.” (Gen. 32:10) Marku kaa ér, gba u mbaapostoli mbara vea ‘tôô ma kwagh sha ci u gbenda ga’ saa di gbough ku ve lu a mi sha uwe zum u Yesu lu tindin ve la tseegh. Sha nahan yô, mbangeren Ivangeli mban cii ve lu ôron kwagh u icin i Yesu ta ve ér ve de kera timbir ashe u za keren akaa kpishi a vea tôô sha ci u zende la ga la.
Mateu u yange ungwa shighe u Yesu lu ôron mkaanem man ne shi nger ma la kpa seer pasen kwagh ne wang je. Yesu yange kaa ér: ‘De luun nen a zenaria shin azurfa shin togula ken akpa a inyar a en ga, shin akpa sha ci u zende kpaa ga, shin uriga uhar ga, gadia or u eren tom kuma u á na nan kwaghyan u nan.’ (Mat. 10:9, 10, NW) Gema akôv a mbaapostoli mban vande wan shin angahar kua igbough mbi ve lu a mi sha ave la di ye? Yesu lu kaan a ve ér ve gema akaa a ve vande lun a mi la ve haa kera ga, kpa lu kaan a ve ér ve de kera keren u lun a ambaakaa la ga. Kpa hii nan ve yange ta ve icin i ngila nahana? Ityôkyaa yô, “or u eren tom kuma u á na nan kwaghyan u nan.” Ka tamenkwagh ken icintan i Yesu je la, man kwagh ne zua sha kwaghwan na u yange wa ken Ityesen na i sha Uwo ér ishima i de nyian ve sha kwagh u vea ya shin sha kwagh u vea ma shin sha kwagh u vea zer ga la.—Mat. 6:25-32.
Shin er alaghga u ôr ityakerada i Ivangeli ne sha hiihii la ve a lu ú er i nyiman iyol i í nahan kpa, i cii ngi ôron ka kwagh môm tsô. Yange lu u mbaapostoli mban vea gba yemen aa akaa a ve lu a mi iyol la tsô, vea de ér asema a dan ve sha u keren akaa seer ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova una na ve kwagh u a ban ve la.
Ken mgem u Bibilo u i yer ér New World Translation la, takerada u Orpasenkwagh 2:8 ôr kwagh ter “kwase, shin kasev je kpaa,” shi mbamgem mba Bibilo mbagenev kpishi kpa ôr kwagh nahan. Nahan lu unô Solomon lu ôron kwagh ve heenee?
Se fa jighilii ga, kpa alaghga lu kasev mba tagher tagher mba ve zaan hen ya u tor Solomon yô.
Solomon ter akaa kpishi a yange un er la ken takerada u Orpasenkwagh ityough 2, kua uzegembaayough mba maa la kpaa. Shi a kaa wener: “M kohol azurfa man zenaria, man akaainjaa a u tor man a sha ityar kposo kposo. M lu a mbaatsamev mba nomso kua mba kasev, man akaa a saren ônov mba iorov, man kwase, shin kasev je kpaa”—Orpa. 2:8, NW.
Mbatôvon sha akaa a ken Bibilo kpishi tôô ér “kasev” mba Solomon lu ôron kwagh ve la lu kasev mba ken akuraior agen kua kasev mba sha uikya mba lu a mi kpishi shighe u beeyol ve, ve na un hingir u civir mbaaôndo mbagenev la. (1 Ki. 11:1-4) Nahan cii kpa, gbenda u ve pase kwagh ne la wanger ga. Sha ci u shighe u Solomon nger mkaanem man la, yange vande hoghor a “kwase, shin kasev je kpaa” mba ôr kwagh ve la. Shi hen shighe ne Yehova lu a na her, gadia lu Aôndo lu mgbeghan un u ngeren ityakerada i Bibilo ye. Shighe ne kaha a mlu na u ken masejime u va er kasev ken akuraior a gen kua kasev mba sha uikya uderi uderi, shi va hingir u civir mbaaôndo mbagenev la.
Solomon yange ôr ken takerada u Orpasenkwagh la ér, un “ker er una zua a akaaôron a dedoo, man kwagh u i nger jighilii yô, ka akaaôron a mimi je la.” (Orpa. 12:10) Yange fa ishemberti i ‘kwaseya’ man ‘torkwase’ kua ‘kwase u sha uikya’ la je ka u henen a hen ga, sha ci u a ter a ken ungeren mba jijingi u Aôndo mgbegha un ve nger la. (Anz. 5:18; 12:4; 18:22; Orpa. 9:9; Icam 6:8, 9) Kpa ken Orpasenkwagh 2:8 yô, a ter asember ne ga.
Ken asember a ken zwa Heberu a i nger ken Bibilo cii, ka ijiir i í nger kwagh u “kwase, shin kasev” la tseegh i nger ishember i i cimin u kaven (sha gbenda u kwagh la ngu môm shi ngu kpishi) ye. Mbafantakerada kaa ér, i fa kwagh u ishember ne i lu ôron jighilii ga. Mbageman Bibilo mbagenev kpishi tôô ér mkaanem ma ken Orpasenkwagh 2:8 mara ma ôron kwagh u kasev mba i er kwagh ve inja er ka kwase môm man shi ikpelaukase shin ashagbaukase nahan la. Gbenda u i gem ér “kwase, shin Kasev je kpaa” la, pase inja i ishember ne.
Solomon yange za gwa kpishi je yô, torkwase ugen ken tartor u Sheba, u ú lu yôughyôugh la kpa za ungwa kwagh na mough va sôr un, nahan doo un je zua ga. (1 Utor 10:1, 2) Kwagh ne kpa tese ityôkyaa i môm i alaghga yange i na ve Solomon ter kwagh u “kwase, shin kasev je kpaa” yô. Alaghga lu ôron kwagh u kasev mba lun tagher tagher mba ve vaan hen ya na ken atô u anyom kpishi, shighe u Aôndo lu a venda un ga la.