Aôndo U Ú Doo Un Ishima La A̱ Doo Ú Ishima
“Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.”—MATEU 22:37.
1, 2. A̱ shi nan kpa lu nyi yange i na ve i pine mpin sha kwagh u tindi u a lu u tamene?
KA HANMÔ ken atindi a kuman 600 ken Tindi u Mose la jim a lu tindi u vesene? Ka ma tindi sha kwagh u nagh ku nan shinii? A̱ shi nan kpa mbampin mban za Mbafarishi mba sha ayange a Yesu la iyol kpishi. Gadia sha ayange la i naan nagh sha u sughun Aôndo shi zuan a mde u asorabo. Shin ka tindi sha kwagh u icôngo la a lu tindi u vesene? Ngula kpa lu kwagh u vesen sha ci u icôngo lu ikyav i ikyuryan i Yehova ya a Aberaham yô.—Genese 17:9–13.
2 Kpa, Mbafarishi mba yange ve dondon aeren a ityôô kpoghuloo yô nenge ér, atindi agen hemba ngan a inja a agen, nahan kpa ka shami u kenden a tindi ugen sha hemban ugen ga, sha ci u hanma tindi u Aôndo a ne yô ngu a inja. Nahan Mbafarishi pine Yesu mpin ér a ta ve iwanger sha ikyaa ne. Alaghga tsô una ôr kwagh u una pande ulum na yô. Orfarishi ugen za pine Yesu ér: “Atindi cii ka hanmô ker a lu tindi u tamena?”—Mateu 22:34–36.
3. Yesu yange kaa ér ka tindi u nyi a lu u vesene?
3 Mlumun u Yesu na sha mpin ne la ngu se a inja nyian kpishi je. Yange tese kwagh u lu u vesen ken mcivir u mimi, man zan zan nyian kpa a lu kwagh u vesen her yô. Yesu yange ôr mkaanem ma ma lu ken Duteronomi 6:5 la, a kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii. Ngun ka tindi u tamen man ka u hiihii kpaa.” Er Orfarishi la pine un mpin sha kwagh u tindi môm tseegh nahan kpa, Yesu ôr un tindi ugen kpaa. A ôr un mkaanem ma ma lu ken Levitiku 19:18 la, ér: “Man u sha uhar u a lu er un yô, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.” Yesu er mkaanem man been yô maa a tese ér mcivir u mimi jimin cii har sha atindi a ahar ne. Shi yange soo ér Mbafarishi ve pine un ér una ter atindi agen la sha ati ati, hii sha u vesen zan zan u kiriki ga, nahan a mase kuren wener: “Ka atindi ahar ne je man atindi kua mbaprofeti cii ve har sha mi ye.” (Mateu 22:37–40) Se time sha atindi a vesen a ahar ne ken ngeren ne. Hii nan ve i gbe u Aôndo una doo se ishima? Se tese ser Aôndo doo se ishima nena? Man dooshima ne una za hemen nena? Doo u se fa mbamlumun sha mbampin mban, sha ci u aluer se soo u eren ishima i Yehova yô, saa una doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase kua mfe wase cii.
Dooshima Ngu Hange Hange
4, 5. (a) Er nan ve mlumun u Yesu la kpiligh Orfarishi la iyol ga? (b) Kanyi i hembe gban kwagh sha ishigh ki Aôndo a iniav mbi nanden kua mbi sôngono?
4 Ikyav tese ér mlumun u Yesu na Orfarishi sha mpin na la kpiligh un iyol ga. Yange fa je ér dooshima u Aôndo ka kwagh u vesen ken mcivir u mimi, shin er ior kpishi ban a imba dooshima la nahan kpaa. Sha ayange la ior kimbir Shema, shin msen u Mbaheberu ken ushinagoge, man mkaanem ma ma lu ken Duteronomi 6:4–9, ma Yesu tér ma la kpa lu ken msen ne. Orfarishi la kaa a Yesu ken ngeren u Marku a nger sha itinekwagh shon i môm ne ér: “Ka sha mi, ortesen, U kaa vough er U kaa Wer, ngu môm tsô, ugen ngu ga, saa Wen tseegh yô. Man shi A̱ doo or ishima sha ishima i nan cii man sha mkav u nan cii man sha agee a nan cii kpaa: shi or u nan wa ndor a nan kpaa, nana̱ doo nan ishima er iyol i nan nahan la, hemba nagh ku sôngon ica je.”—Marku 12:32, 33.
5 Er Tindi kaa ér i naan iniav mbi nanden kua mbi sôngon nahan kpa, u Aôndo doon mbacivir un ishima la hemba kan kwagh u sha ishima na. Nahan yange or a na Aôndo nagh sha atsator môm kpa a lu sha dooshima yô, nagh kura ku hemba gban un kwagh a iniav mbi ior ve ne un sha anomaiyôngo udubu imôngo kpa i lu sha dooshima ga la. (Mika 6:6–8) Umbur kwagh u kwasecôghol u lu icankwase u Yesu yange nenge a na lu eren iyua ken tempel ken Yerusalem la. Ideri i ihiar i yange va haa shin akwati u inyar la kuma u yamen atsator môm tsô kpaa ga. Nahan kpa, er na iyua la sha ci u Yehova doo un ishima yô, iyua la hemba gban kwagh sha ishigh ki Yehova a uiyua mba mbanyarev lu eren sha mngee u ve ngee a akaa la. (Marku 12:41–44) Ishima taver se kpishi, gadia se fa ser, sea lu mbanyarev shin sea lu mbaibanave kpa, Yehova lumun kwagh u se cii se fatyô u eren yô—inja na yô ka u tesen un dooshima wase je la!
6. Paulu pase ér dooshima ngu hange hange nena?
6 Ngise apostoli Paulu pase er dooshima a lu hange hange ken mcivir u mimi yô. A kaa ér: “Aluer mea ôron kwagh sha ijô i ior man i mbatyomov mba Shaav je kpaa, mea lu a dooshima ga yô, m hingir er iyôgh ki uvan nahan, shin kwen u kaan. Aluer i nam u ôron kwaghôron u profeti man mea fa akaamyer cii man kwaghfan cii kpaa, man mea lu a jighjigh u nan je una kuma u moughon a iwo, kpa mea lu a dooshima ga yô, m ngu ma kwagh je ga. Man aluer mea gema akaa a m lu a mi cii, mea kar mbagenev shin aluer mea na iyol yam mer, i̱ nandem sha usu kpaa, mea lu a dooshima ga yô, á lum a inja sha ma kwagh môm môm ga.” (1 Mbakorinte 13:1–3) Nahan yô, aluer se soo ser Aôndo a lumun mcivir wase yô, saa se lu a dooshima kpee. Kpa, se tese ser Yehova doo se ishima nena?
Er Se Tese Ser Yehova Doo Se Ishima Yô
7, 8. Se tese ser Yehova doo se ishima nena?
7 Ior kpishi na jighjigh ér dooshima ka kwagh u ken ishima u se lu a tahav sha mi ga yô; ior ka ve kaa ér kwase doo ve ishima, kasev kpa ve kaa ér nomsoor doo ve ishima. Kpa dooshima u mimi la ka kwagh u gban kenden se ken ishima tsô ga. Ka ieren i tesen ér or ngu a imba dooshima la ye, ka mkende u ken ishima tsô ga. Bibilo kaa ér dooshima ka “gbenda u hemban jimin cii” shi i̱ kaa ér se “za a dooshima ityô.” (1 Mbakorinte 12:31; 14:1) I wa Mbakristu kwagh ér dooshima ve a de kera lun sha “mkaan shin sha nombor tsô ga, kpa i̱ lu sha ieren man sha mimi kpaa.”—1 Yohane 3:18.
8 Mdoo u Aôndo a doo se ishima la ka a mgbegha se se er ishima na shi se ta ikyaa a mtemtor na sha mkaan man sha ieren yase kpaa. Dooshima ne ka a na yô tar u kera doo se ishima ga, kua igbenda i u i vendan Aôndo la kpaa. (1 Yohane 2:15, 16) Mba Aôndo a doo ve ishima yô ve kôr kwaghbo ihyom. (Pasalmi 97:10) Aluer Aôndo doo se ishima yô, mbawanndor a vese kpa vea doo se ishima, man ka kwagh u se time sha mi ken ngeren u a dondo sha ngun je la. U seer yô, gba u se ungwan imo i Aôndo ve se fatyô u kaan ser Aôndo doo se ishima ye. Bibilo kaa ér: “Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na.”—1 Yohane 5:3.
9. Yesu yange tese ér Aôndo doo un ishima nena?
9 Yesu yange tese wanger wanger er Aôndo ka a doo or ishima yô. Dooshima yange mgbegha un undu ya na sha, va hingir orumace shin tar. Shi a mgbegha un a na Ter na icivir sha akaa a a lu eren shi lu tesen ior la. Shi lu dooshima mgbegha un ve hingir u “ungwan kwagh zan zan ar ken ku” ye. (Mbafilipi 2:8) Er Yesu waan kwaghôron u Aôndo ikyo yô hingir u mbajighjigh vea fatyô u lun a mtil u vough vea Aôndo. Man mwe u waan kwaghôron u Aôndo ikyo la ka dooshima na u yange tese je la. Paulu nger ér: “Gadia er ior kpishi ve hingir mbaasorabo sha ihyembeato i or môm [Adam] yô, kape ior kpishi di ve hingir mbaperapera sha ikyo i wan i Or môm [Kristu Yesu] kpaa la.”—Mbaromanu 5:19.
10. Hii nan ve i gbe u mba Aôndo a doo ve ishima la vea ungwan imo na?
10 Se kpa ka se tese ser Aôndo doo se ishima er Yesu nahan sha u ungwan imo i Aôndo. Yohane, apostoli u doo Yesu ishima kpishi la nger ér: “Dooshima yô, ka un ne: ka u se̱ zenden sha atindi a Na.” (2 Yohane 6) Mba Yehova a doo ve ishima sha mimi yô sar ve tsung u wan ayol a ve sha ikyev na ér a kura ve. Ve fa er vea fatyô u kôôm igbenda ve ga, nahan mba suur sha kwaghfan u Aôndo la shi mba dondon hemen na u sha dooshima la kpaa. (Yeremia 10:23) Mba er ior mba ken Berea mba ngise mba ve lu a inja i mimi la nahan, yange ve ngohol kwaghôron u Aôndo sha “gbashima,” shi sar ve tsung u eren ishima i Aôndo kpaa. (Aerenakaa 17:11) Yange ve lu timen ken Icighanruamabera sha gbashima je, sha er vea seer fan ishima i Aôndo shi vea seer tesen dooshima ve sha u dondon kwaghwan u ken Ruamabera la yô.
11. Inja i kwagh u i kaa ér Aôndo a doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a mfe wase man agee ase cii la ér nyi?
11 Er Yesu ôr nahan, gba u Aôndo una doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a mfe wase man agee ase cii. (Marku 12:30) Imba dooshima la dugh ken ishima, man a wa mbamnenge asev man asaren ase kua mbamhen asev kpa ker, nahan ka i sar se tsung u eren ishima i Yehova. Shi a doo se ishima a mfe wase cii kpaa. Se mba gbe civir Yehova tsô ga, gadia hegen ne se fa Yehova, se fa aeren a na a dedoo la man igbenda na kua mbaawashima nav kpaa. Se mba civir un a uma wase jimin cii. Shi se mba civir un a agee ase cii.
Ityôkyaa i Í Gbe u Yehova Una Doo Se Ishima Yô
12. Aôndo kaa ér se soo un sha ci u nyi?
12 Yehova soo ér se lu a aeren a na. Nahan kwagh ne gema ka ityôkyaa i í gbe u una doo se ishima yô. Ka hen Aôndo dooshima a dugh ye, shi ka un a ver ikyav i vesen i dooshima kpaa ye. Apostoli Yohane nger ér, “Aôndo ka dooshima je.” (1 Yohane 4:8) Aôndo yange er se sha ibeen na; i er se ér se lu a dooshima. Sha kpôô yô, mtemtor u Yehova har sha dooshima. Ka mba ve civir un sha ci u a doo ve ishima shi ve soo hemen na u perapera la tseegh a soo ve ye. Sha mimi yô, dooshima ngu hange hange sha ci u bem man mzough u akaa a i gbe a la cii.
13. (a) Hii nan ve yange i kaa a Mbaiserael ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima”? (b) Yehova kaa ér se soo un man ka sha inja sha ci u nyi?
13 Ityôkyaa igen i Yehova a doo se ishima yô, ka sha ci u kwagh u a er a vese la doo se. Umbur wer Yesu yange kaa a Mbayuda ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima.” Yange gba u a lu Aôndo u a lu ica hiinii, u ve fe kwagh na ga la una doo ve ishima ga. Kpa gba u a lu Aôndo u tese ve dooshima na la una doo ve ishima ye. Yehova lu Aôndo ve. Lu Un due a ve ken Igipiti yem a ve ken Tar u Ityendezwa ye, shi lu Un kuran ve shi koson ve shi ve doo Un ishima shi tsahan ve sha dooshima kpaa ye. Man nyian ne, Yehova ka Aôndo wase, ka un kpa a ne Wan na sha ci wase sha er se zua a uma u tsôron ye. Nahan ka sha inja je Yehova a kaa ér se kpa se soo un ye! Er Yehova a doo se ishima yô, se mba vengese a vengese dooshima u a vande tesen se la tsô; gadia i kaa a vese ér Aôndo u se doo un ishima la a̱ doo se ishima. Ka un u “se vande doon Un ishima” la je a̱ doo se ishima ye.—1 Yohane 4:19.
14. Dooshima u Yehova ngu er u ormaren u lun a dooshima nena?
14 Mdoo u uumace ve doo Yehova ishima la ngu er dooshima u mbamaren sha wan ve nahan. Er mbamaren ve yen nahan kpa, mba ve lu a dooshima yô ka ve nôngo kwagh tsung sha u nengen sha ônov vev anyom anyom, ka ve vihi shighe man inyaregh kpishi sha u yesen ve. Ka ve tese ônov vev, ve taver ve ishima shi ve sue ve shi ve tsaha ve kpaa, sha er a saan ve iyol shi vea za ikyura kpaa yô. Nahan mbamaren mban ka ve ver ishima u zuan a nyi? Ka ve soo ér mbayev mban ve soo ve shi ve kôr ityesen i ve ne ve la ve saa a mi sha er a kpe ve iyol yô. Nahan er Ter wase u sha kpa a soo ér se wuese akaa a un er sha ci wase sha dooshima ne nahan ka shami ga zee?
Er Aôndo Una Doo Se Ishima Yô
15. Ka nyi se hii eren ve Aôndo una doo se ishima?
15 Se mba a vande nengen a Aôndo ga, shi se mba a vande ungwan imo na kpaa ga. (Yohane 1:18) Nahan kpa a lôhô se ér se ya ikyar a na sha dooshima. (Yakobu 4:8) Se ya ikyar a na nena? Kwagh u hiihii u ngu a na or hingir u doon orgen ishima yô ka u fan or shon, sha ci u taver kpishi u or u se fe nan ga nana gba doon se ishima tsô. Yehova na se Bibilo i i lu Mkaanem nam la sha er se fatyô u henen kwagh na yô. Ka nahan ve Yehova a taver se ishima sha ikyev i nongo na ér se ôron Bibilo hanma shighe ye. Ka Bibilo i tese se kwagh u Aôndo ye, i̱ tese se aeren a na man or u a lu kua gbenda u a ndera eren kwagh a ior ken anyom a a kar udubu imôngo hegen ne. Aluer se mba henen sha akaa a i nger ken Bibilo la yô, una hemba doon se ishima shi se seer fan un kpaa.—Mbaromanu 15:4.
16. Aluer se mba gbidyen kwar sha tom u Yesu yô, Aôndo una seer doon se ishima nena?
16 Kwagh u vesen u una wase se ve Yehova una seer doon se ishima yô ka u timen sha kwagh u uma u Yesu man tom na. Gadia Yesu kav Ter na je yô, a kaa ér: “U nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve.” (Yohane 14:9) Mhôônom yange ma kôr Yesu a kwasecôghol ugen, nahan a nder wan na u môm môm shin ku. Kwagh u Yesu er ne kôrou ken ishima ga he? (Luka 7:11–15) Sha kpôô yô, kwagh u Wan u Aôndo, u á hembe hanma or cii yange er zum u a hide a iyol na ijime, a ôô mbahenen nav angahar la doo se je zua ga. (Yohane 13:3–5) Er ú fe wer yange hemba hanma or cii shi hemba fan kwagh a hanma or nahan kpa, ior zaan hen a na vangertiôr kua mbayev mba kiriki je kpaa, nahan kwagh na doo u ga he? (Marku 10:13, 14) Aluer se mba gbidyen kwar sha ambaakaa ne yô, se kpa se hingir er Mbakristu mba Peteru yange ôr kwagh ve la, ér: “[Yesu] doo ne ishima shin er ne lu a nenge a Na ga je kpaa.” (1 Peteru 1:8) Aluer kwagh u Yesu ngu doon se ishima seer a seer yô, kape Yehova kpa una seer doon se ishima je la.
17, 18. Ka akaa a Yehova a ne se a nyi sé henen sha mi ve una seer doon se ishima?
17 Kwagh ugen u una wase se ve Aôndo una seer doon se ishima yô ka u henen sha akaa a á ne se sha u se ember uma la, er iengem i igbetar man akaayan a nyohon a a dumbur la man mlu u kundu kundu u hen atô u azende ase a dedoo kua akaa agen kpishi a ka a na se msaanyol man mkom nahan. (Aerenakaa 14:17) Aluer se seer fan kwagh u Aôndo yô, se hemba zuan a atôakaa a seer wuese mdoom nam ma ma gande u ôron ne, kua nagh ku a ne se mgbeghaa la kpaa. Hide hen ase sha akaa a Yehova a er sha ci wou la. Ú hen wer a kuma u una doo ú ishima gaa?
18 Aôndo na se uiyua kpishi, môm ken ve yô ka ian i se lu a mi i eren msen hen a na hanma shighe cii la, gadia se fa ser un u a “ongo msen” la una ungwa se. (Pasalmi 65:2) Yehova na Wan na u ishima ishima la tahav mbu hemen man mbu ôron ijir kpaa. Nahan kpa, ian i ungwan mbamsen la yô a na ma orgen môm ga, Wan na je kpaa ga. Ongo mbamsen asev iyol na. Sé kporom ikyua a Yehova sha ci u se doo un ishima shi kwagh wase kpa gba un ishima.
19. Ka uityendezwa mba Yehova mba nyi ve ne se kporom hen a naa?
19 Shi ka sea hen sha kwagh u Yehova a we ishima u va eren sha ci u uumace ken hemen nahan, se seer kporom hen a na. A tôndo zwa ér una bee a angev man ijungwen man ku cii. (Mpase 21:3, 4) Uumace vea hingir vough yô, ishima ia kera nyian or môm ga, iyolkpen ia kera lu ga, aahe kpaa ga. Ijen man ibanave kua ityav cii mbia kera lu ga. (Pasalmi 46:9; 72:16) A gema tar cii ua hingir paradiso. (Luka 23:43) Or kighir Yehova ve a tende zwa u nan se averen ne ga, se doo un ishima ve a lu nan se á ye.
20. Mose yange kaa ér aluer Yehova doo or ishima yô nana zua a mtsera nena?
20 Sha nahan yô, se mba a atôakaa a vesen a i doo u Aôndo wase una doo se ishima shi dooshima la una seer a seer yô. Ú za hemen u taver mdoo u Aôndo a doo ú ishima la sha u keren hemen na kpa? Ka we u tsua kwagh u ú er ye. Mose yange fa mtsera u or a zua mi aluer Yehova doo nan ishima yô. Yange kaa a Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la ér: “Tsuwa uma sha er ú lu uma, we a tsombor wou; er TER, Aôndo wou, A̱ doo u ishima, u̱ ungwan imo Na, u̱ var a Na, gadia ka uma wou man ayange ou a ngeen je la.”—Duteronomi 30:19, 20.
Baver We Kpa?
• Hii nan ve i lu hange hange u Yehova una doo se ishima?
• Se tese ser Aôndo doo se ishima nena?
• Ka atôakaa a nyi se lu a mi a Yehova una doo se ishima?
• Se er nan ve Aôndo una doo se ishima?
[Picture on page 15]
Se cii se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima, man dooshima wase ne doo un tsung
[Picture on page 18]
“[Or] u nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve.”—Yohane 14:9