Mba “Dondon Waniyôngo”
“Ka ve ve lu dondon Waniyôngo hen ape A ze cii ye.” —MPA. 14:4.
1. Mbahenen mba Yesu mba mimi yange ve nenge kwagh u dondon un la nena?
YESU yange pasen kwagh ka kom er anyom ahar man tiôn nahan yô, a ‘va ken Kapernahum gba va tesen ior.’ Er kwaghôron na la taver ve yô, “mbagenev kpishi ken mbahenen Nav hide ijime, ve kera za a Na ityô ga.” Tsô Yesu pin mbaapostoli mba pue kar uhar mbara aluer ve kpa a lu ve a ka yemen yô, Shimon Peteru gema kaa a Na ér: “Tere, ka hen an je shi sé zaa? Ka We U lu a mkaanem ma uma u tsôron ye. Man se yô, se na jighjigh shi se fa er We U ngu Icighan u Aôndo.” (Yoh. 6:48, 59, 60, 66-69) Mbahenen mba Yesu mba mimi yange ve venda u undun un. Er i shighe ve mkurem sha icighan jijingi nahan kpa, ve za hemen u dondon akaawan a Yesu.—Aer. 16:7-10.
2. (a) Ka an nan lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” shin “orkuranya u jighjigh”? (b) Wanakiriki ne ngu “dondon waniyôngo” sha mimi nena?
2 Man Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve lu sha ayange ase ne di ye? Shighe u Yesu lu ôron kwaghôron u profeti u ‘ikyav i sha mve u [na] man i mkurtar’ la, yange yila mbadondon un mba i shigh ve mkurem ve lu shin tar la ér, “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” shin “orkuranya u jighjigh.” (Mat. 24:3, 45; Luka 12:42) Nongo u wanakiriki ne cii mba dondon “Waniyôngo hen ape A ze cii.” (Ôr Mpase 14:4, 5.) Mba ve lu nongo u wanakiriki ne mba wang er ka anuunaukase nahan, sha ci u ve hôngor ayol a ve sha atesen man aeren a “Zegebabilon” u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii la ga. (Mpa. 17:5) Ken ‘zwa ve kpaa i zua a aie ga,’ inja na yô, ve tese atesen a aiegh ga, shi “mba a acôghor iyol” ken tar u Satan ne kpaa ga. (Yoh. 15:19) Ken hemen yô, mba i shigh ve mkurem ve mase shin shin tar la vea ‘dondo’ waniyôngo vea yem sha.—Yoh. 13:36.
3. Doo u se na nongo u wanakiriki ne jighjigh sha ci u nyi?
3 Yesu wa wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh “ya sha ikyev,” ka mba i shigh ve mkurem asange asange je la, sha er a “naan ve kwaghyan sha ashighe ashighe” yô. Heela tseegh ga, shi a “wa akaa a na cii sha ikyev” i wanakiriki ne. (Mat. 24:45-47) ‘Akaa a i we wanakiriki’ sha ikyev ne kua “zegeikpelaior” i i lu “iyôngo igen” la. (Mpa. 7:9; Yoh. 10:16) Sha nahan yô, doo u mba i shigh ve mkurem mbara asange asange kua mba ve lu “iyôngo igen” la vea na wanakiriki ne jighjigh ga he? Atôakyaa nga kpishi a i doo u se na nongo u wanakiriki ne jighjigh yô. Ka atôakyaa ahar a a dugh tseer tseer je ne: (1) Yehova na wanakiriki ne jighjigh. (2) Yesu kpa na wanakiriki ne jighjigh. Se time nen sha akaa a a tese ér Yehova Aôndo man Yesu Kristu na wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ne jighjigh yô.
Yehova Na Wanakiriki Ne Jighjigh
4. Doo u se lu a vangertiôr sha kwaghyan u ken jijingi u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a ne se la sha ci u nyi?
4 U hen wer, hii nan ve wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh a ne se kwaghyan u injaa u ken jijingi sha shighe voughlo? Yehova kaa ér: “Me pase u, shi Me tese u gbenda u ú za kpaa.” Shi a za hemen ér: “Me wase u henen; ishe Yam ia lu sha a we.” (Ps. 32:8) Yehova tesen wanakiriki ne kwagh u una er yô. Sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr sha mkav man mfe u se lu zuan a mi ken Ruamabera la man sha gbenda tesen u wanakiriki u jighjigh ne.
5. Kanyi i tese ér jijingi u Aôndo ngu suen nongo u wanakiriki nee?
5 Yehova shi ne wanakiriki ne icighan jijingi na. Er se nengen a jijingi u Yehova ga nahan kpa, kwagh u jijingi la a mgbeghan mba ve lu nongo ne ve eren la yô, se mba nengen a mi. Nenge kwagh u wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ne a er tar cii, sha u eren shiada sha kwagh u Yehova Aôndo man Wan na kua Tartor na la. Mbacivir Yehova mba yôôn loho u Tartor ne ken ityar i hemban 230 nahan kua ken ucile kpaa. Kwagh ne tese wang ér jijingi u Yehova ngu suen wanakiriki ne gaa? (Ôr Aerenakaa 1:8.) Gba u wanakiriki ne una er akaa a vesen kpishi, sha er una sôr shi una na ior mba Yehova tar sha won cii kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough yô. Wanakiriki ne ka a er akaa ne cii sha dooshima man sha ishima i legh legh shi ngu a yar tom a avegher agen a ityamegh ki jijingi kpaa.—Gal. 5:22, 23.
6, 7. Yehova na wanakiriki u jighjigh ne jighjigh kighir nena?
6 Aluer se hide se gbidye kwar sha ityendezwa i Yehova a er a nongo u wanakiriki ne yô, se nenge er Aôndo a ne wanakiriki u jighjigh ne jighjigh a ishima i môm yô. Apostoli Paulu nger ér: “Á tôngo ikpamkor man á nder mbakpenev vea kera lu mbahôôn ga je, man se yô, á gema se a gema. Gadia kwagh u a lu u hôôn ne, ka u una haa kwagh u [a] lu u hôôn ga la iyol keng, man kwagh u a lu u kpen ne kpaa ka u una haa kwagh u kpen ga la iyol.” (1 Kor. 15:52, 53) Mbadondon Kristu mba i shigh ve mkurem, mba ve er Aôndo tom sha jighjigh zan zan ve kar kpen a iyol i hôôn ne cii, Aôndo una nder ve a iyol i i hembe mbatyomov yô, shi vea lu uma gbem sha won. I na ve uma u kpen ga, ka uma u una lu gbem sha won shi a fatyô u timin un ga je la. Ve ngohol kwagh u hôôn ga, ka iyol i ia kera hôô mayange ga, shi kwagh môm una ban i kpaa ga je la. Mpase 4:4 pase kwagh u mba a nder ve mban ér, ve tema sha mkônom ma torom, atsar a zenaria lu ve sha ityou. Iengem i lun utor ngi keghen Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara. Kpa ka cii la ga.
7 Mpase 19:7, 8 kaa ér: “Ivaa i zuan i Waniyôngo kuma ve, kwase Na kpaa kohol iyol ve. I rumun un er a̱ wuha iyol sha akondo a pupuu a dedoo a engem ashe man a wang kpaa—gadia akondo a pupuu a dedoo la yô, ka aeren a perapera a uicighanmbaiorov.” Yehova tsua Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban ér, ve va lu kwase u Wan na. Aôndo na ve iyua i kpilighyol, a na ve iyol i hôôn ga man uma u kpen mayange ga, shi vea lu utor kua ‘kwase u Waniyôngo’ kpaa. Kwagh ne ka ikyav i kpilighyol i i tese ér Aôndo na Mbakristu mba i shigh ve mkurem, mba ve “lu dondon Waniyôngo hen pe a ze cii” la jighjigh yô.
Yesu Na Wanakiriki Ne Jighjigh
8. Ikyuryan i Tartor i Yesu a ye a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la tese ér a na ve jighjigh nena?
8 Kanyi i tese ér Yesu na mbadondon un mba i shigh ve mkurem sha jijingi mban jighjigh vangertiôro? Ken tugh mbu masetyô mbu Yesu shin tar la, a tôndozwa a mbaapostoli nav mba 11 mbara. A kaa a ve ér: “Ka ne je ne taver ishima ne lu a Mo ken ameen a i lu meen Mo la cii ye. Nahan M ver ne tartor er Terem kpaa A verem nahan, sha u né ya kwagh, né ma kwagh sha tebur Wam man né tema sha mkônom ma torom, né ôr ijir sha ikwe i Mbaiserael i pue kar ihiar la ye.” (Luka 22:28-30) Ikyur i Yesu ya aa mba pue kar môm mbara la kua Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve lu iorov 144,000 la kpa ker. (Luka 12:32; Mpa. 5:9, 10; 14:1) Luun er Yesu una ne Mbakristu mba i shigh ve mkurem mban jighjigh ga nahan man a er ityendezwa a ve ér una na ve Tartor naa?
9. “Akaa” a [Kristu] la wa nyi man nyi kere?
9 Heela tseegh ga, Yesu Kristu wa “akaa na cii sha ikyev” i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ne, ka akaa a Tartor a a lu shin tar cica cii je la. (Mat. 24:47) Akaa a Yesu a we wanakiriki ne sha ikyev la kua ijiirtamen i Mbashiada mba Yehova man afishi a ve a ken ityar kposo kposo la, kua ajiir a civir Aôndo, inja er Ayou a Tartor man Ayou a Mkohol a a lu sha tar cii la kua tom u pasen loho u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la. Aluer u na or jighjigh ga nahan, u wa nan akaa a ou a injaa sha ikyev wer nana yaren tom a mi shi nana nengen sha mi kpa?
10. Kanyi i tese ér Yesu ngu wasen mbadondon un mba i shigh ve mkurem laa?
10 Cii man Yesu u i nder un shin ku la kôndo yem sha yô, a ande hen mbahenen nav mba jighjigh mbara, shi tôndozwa a ve ér: “Nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.” (Mat. 28:20) Yesu kure ityendezwa ne kpa? Ken anyom a karen ken ijime er 15 nahan, atôônanongo a Mbashiada mba Yehova a yange lu 70,000 tar sha won cii la seer je hemba 100,000. Kwagh ne ka mseer u kpilighyol u hemban atôônanongo 40 sha ityough ki deri. Man gema mbahenen mbahev mba ve seer mbara di ye? I er ior mba hegh mba kuman er miliôn unyiin man tiôn nahan batisema ken anyom a karen ken ijime 15 nahan, inja na yô ka ior mba hemban iorov 800 hanma iyange je la. Mbamseer mban cii tese ér, Kristu ngu hemen mbadondon un mba i shigh ve mkurem ne ken mbamkombo mba tiônnongo man ken tom u geman ior hingir mbahenen ne kpaa.
Wanakiriki Ne Ka u Fan Kwagh man u Jighjigh
11, 12. Wanakiriki ne tese ér un ngu u jighjigh man u fan kwagh nena?
11 Er Yehova Aôndo man Yesu Kristu ve ne wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la jighjigh vangertiôr yô, doo u se kpa se na un jighjigh ga he? Gadia wanakiriki ne tese jighjigh sha u eren tom u i we un sha ikyev la vough. Ikyav i tesen yô, i hii u gberen Iyoukura ne ka anyom 130 je ne. Mbamkombo man mbamkohol mba kiriki kua mbamkohol mba vesen mba Mbashiada mba Yehova mba maghen se ken jijingi zan zan hegen.
12 Wanakiriki u jighjigh ne shi ka u fan kwagh, sha ci u kehen ityough ga, shi hembe fan kwagh a Yehova shin te anu shighe u Aôndo a te iwanger sha kwagh wang la kpaa ga. Ikyav i tesen yô, er mbahemenev mba kwaghaôndo u aiegh ve lumun shi ve eren akaa a hôngorough a ior i tar ne nahan kpa, wanakiriki ne yô, ngu tan ior icin sha akaabo a a lu ken tar u bo u Satan ne. Wanakiriki ne ngu tan se icin sha kwaghfan man sha shighe vough sha ci u Yehova Aôndo man Yesu Kristu mba veren un doo doo. Sha nahan yô, a kuma u se na un jighjigh vangertiôr. Se tese ser, se na wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ne jighjigh nena?
“Za a” Mba i Shigh Ve Mkurem la er Ve Lu Dondon Waniyôngo La
13. Ka nena kwaghôron u profeti u Sekaria la a tese ér se fatyô u nan wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la jighjighii?
13 Takerada u Sekaria ôr kwagh u “iorov pue” ér, vea za kohol “Oryuda,” vea kaa ér, “Sé za a ven imôngo.” (Ôr Sekaria 8:23.) Er i er kwagh u “Oryuda” la ér “a ven” yô, tese ér ka or môm tseegh ga, kpa ka nongoior. Sha shighe wase ne, Oryuda ne tile sha ityough ki Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve shi shin tar la, ka vegher u “Iserael u Aôndo” je la. (Gal. 6:16) “Iorov pue ken akuraior a hanma zwa cii” la di gema tile sha ityough ki zegeikpelaior i i lu iyôngo igen la. Er Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ve lu dondon Yesu hanma ijiir i a ze cii nahan, kape zegeikpelaior kpa i ‘ze a’ wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ityô je la. Mayange kunya u de ker mba ve lu ken zegeikpelaior la u dondon mba ve “lu a kwar sha myer u a dugh Sha” la ga. (Heb. 3:1) Kunya kôr Yesu u yilan mba i shigh ve mkurem mbara ér “anmgbianev” nav ga.—Heb. 2:11.
14. A sue anmgbianev mba Kristu sha mimi nena?
14 Yesu Kristu nenge iwasen i i lu nan anmgbianev nav mba i shigh ve mkurem la ér ka un je i lu wasen un ye. (Ôr Mateu 25:40.) Mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar la vea wase anmgbianev mba Kristu mba i shigh ve mkurem mbara nena? Ka ve er kwagh ne sha u wasen ve ken tom u pasen loho u Tartor ne. (Mat. 24:14; Yoh. 14:12) Er iyenge i mba i shigh ve mkurem mbara i pande ken anyom a karen ne nahan kpa, iyenge i mba ve lu iyôngo igen la yô ngi seer a seer. Mba ve lu a ishimaveren i va lun shin tar la ka vea eren tom u pasen kwagh ne shin vea lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe yô, ve lu suen mba i shigh ve mkurem sha jijingi la u kuren tom u geman ior hingir mbahenen, u i we ve sha ikyev la. (Mat. 28:19, 20) Kwagh ugen u i gbe u una hungur se ga yô, ka u suen tom u pasen kwagh ne sha u eren iyua sha igbenda kpishi.
15. Doo u Mbakristu asange asange vea nenge kwaghyan u ken jijingi u wanakiriki a lu nan sha shighe vough vough ne kua akaa a nongo ne u tsough u eren la nena?
15 Se Mbakristu asange asange se mba nengen kwaghyan u ken jijingi u sha shighe vough u wanakiriki u jighjigh a ne se ken ityakerada i pasen akaa a ken Bibilo man mbamkombo mba Mbakristu la nena? Se mba ye kwaghyan ne a ishima i môm shi se mba eren sha akaa a se hen la kpa? Shighe u tiônnongo ka una tsua u eren kwagh u wanakiriki ne a kaa ér i er la nahan, ka se er nena? Aluer se mba dondon kwaghwan la vough vough yô, se mba tesen ser, se na mserakaa u Yehova a ser a ver ne jighjigh.—Yak. 3:17.
16. Gba u Mbakristu cii vea ungwa imo i anmgbianev mba Kristu mbara sha ci u nyi?
16 Yesu kaa ér: “Iyôngo Yam ngi ongo imo Yam, Mo kpaa M fa i, ngi dondon sha a Mo kpaa.” (Yoh. 10:27) Kwaghôron ne kuma sha Mbakristu mba i shigh ve mkurem la vough. Man gema mba ve lu ‘zan a’ ve la di ye? Gba u mbara kpa vea ungwa imo i Yesu keng. Shi gba u vea ungwa imo i anmgbianev mba Yesu kpaa keng. Gadia ka ve i we ve tom u vesen u nengen sha mkpeyol u ken jijingi, u ior mba Aôndo sha ikyev ye. U ungwan imo i anmgbianev mba Kristu la wa nyi man nyi kere?
17. U ungwan imo i nongo u wanakiriki la wa nyi man nyi kere?
17 Nyian ne, Mbahemenev mba Shin Tine tile sha ityough ki wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh, ka ve ve hemen shi ve lu nengen sha tom u pasen kwagh u Tartor ne tar sha won cii ye. Mbahemenev mba Shin Tine mban ka mbatamen mba i shigh ve mkurem shi ve vighe ken jijingi yô. A fatyô u kaan ér, ka ve ve lu “mbahemenev” asev ye. (Heb. 13:7) Mbatamen mba i shigh ve mkurem mban mba ‘eren tom u Ter ngegh’ sha ci u ka ve ve lu nengen sha mbapasenkwagh u Tartor mba ve zurum 7,000,000 tar sha won cii ken atôônanongo a hemban 100,000 la ye. U ungwan imo i nongo u wanakiriki ne, wa u dondon kwaghwan u Mbahemenev mba Shin Tine mban a ishima i môm ker.
Mba Ve Ongo Imo i Wanakiriki la Cii I Ver Ve Doo Doo
18, 19. (a) I na mba ve ongo imo i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la iveren nena? (b) Se kange ishima u eren nyi?
18 Hii shighe u yange i ver wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la je, ngu ‘geman ior kpishi mba hingir mbaperapera.’ (Dan. 12:3) Mbaperapera mban wa mba ve lu a ishimaverenkeghen i va waren mtim u tar u ifer u se lu ker hegen ne kpa ker. U a iti i dedoo vea Aôndo la ka iveren i vesen kpishi.
19 Kanyi ia er mba ve ongo imo i wanakiriki ne ken hemen, shighe u ‘icighangar, ka Yerusalem u he [u i lu iorov 144,000] la, una sen Sha, her Aôndo, a sôr un er kwasehe u i er un hwe iyol sha ci u nom na’ laa? Bibilo kaa ér: “Aôndo iyol Na Una lu a ve. Una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera.” (Mpa. 21:2-4) Sha nahan yô, de se nôngo nen tsung se ungwan nen imo i Kristu man i anmgbianev nav mba i shigh ve mkurem, a ne ve jighjigh la.
Ú Hen Nyi?
• Kanyi i tese ér, Yehova na wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la jighjigh?
• Kanyi i tese ér Yesu na nongo u wanakiriki ne jighjigh vangertiôro?
• Doo u se na wanakiriki u jighjigh ne jighjigh sha ci u nyi?
• Se tese ser, se na wanakiriki ne jighjigh nena?
[Foto u sha peeji 25]
U fa or u Yehova a tsough ér nana va lu kwase u sha ikyav u Wan na la kpa?
[Foto u sha peeji 26]
Yesu Kristu wa ‘akaa a na’ cii sha ikyev i wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh la
[Foto u sha peeji 27]
Shighe u ka sea eren tom u pasen kwagh ne yô, se lu suen Mbakristu mba i shigh ve mkurem sha jijingi la