“Hen Nen Kwagh Sha Ikev Yam”

“Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en.”—MATEU 11: 29.

 1. Er nan ve u henen kwagh sha ikyev i Yesu la a fatyô u lun kwagh u saanyol man u van a mtseraa?

YESU KRISTU yange zaan idyu a ishima sha inja shi tesen sha inja shi eren kwagh sha inja vough kpaa. Yange tsa shin tar ne gbem ga, kpa yange zua a iember i eren tom u injaa man ú van un a mkom, shi za hemen u lun saan saan kpaa. Yange kumba mbahenen, tese ve er vea civir Aôndo shi uumace vea doo ve ishima shi vea hemba tar ne yô. (Yohane 16:33) Yange iv asema a ve a ishimaverenkeghen shi “va a uma man mtsôr ken iwanger sha Loho u Dedoo” la. (2 Timoteu 1:10) Aluer ú ngu môm ken mbahenen nav yô, ú hen wer u lun orhenen la inja na ér nyi? Aluer se time sha kwagh u Yesu ôr sha kwagh u mbahenen la yô, se fatyô u henen fan er se zua a mtsera ken uuma asev yô. U eren nahan la kua u lumun a mnenge na la shi yaren tom sha atindiakaa agen a a lu hange hange la kpaa.—Mateu 10:24, 25; Luka 14:26, 27; Yohane 8:31, 32; 13:35; 15:8.

 2, 3. (a) Inja i orhenen u Yesu yô ér nyi? (b) Er nan ve i lu a inja u se pine ayol a ase ser, ‘Mo yô, m ngu orhenen u an jimi?’

² Ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la yô, ishemberti i̱ í gem ér “orhenen” la inja i i̱ jighilii yô ér or u nan kôôm ishima i nan nan ver sha kwagh, shin or u henen kwagh. Ishemberti i i zough kwagh môm a i̱ la i̱ due ken ivur i̱ i̱ lu itinekwagh yase ne, ka Mateu 11:29 je la. I kaa her ér: “Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en.” (Ka se se nger i yier ye.) Een, orhenen ka or u i lu tesen a tese nan kwagh yô. Ngeren mba Ivangeli mba hembe yaren tom a ishemberti i “orhenen” la sha mba dondon Yesu mba yange ve lu a na ikyooso kyooso, ve zenden vea na zum u lu pasenkwagh la, shi tese ve kpaa la. Alaghga ior mbagenev yange vea gba lumun a atesen a Yesu la tsô, mbagenev je yô vea lumun a á ken igbar ga. (Luka 6:17; Yohane 19:38) Shi mbangeren Ivangeli ter kwagh u “mbahenen mba Yohane [u eren batisema] kua mbahenen mba Mbafarishi.” (Marku 2:18) Er Yesu yange ta mbahenen nav icin ér, ve̱ “kura ayol sha . . . ityesen i Mbafarishi” la yô, nahan se fatyô u pinen ayol a ase ser, ‘Mo yô, m ngu orhenen u an jimi?’—Mateu 16:12.

³ Aluer se mba mbahenen mba Yesu shi se hen kwagh sha ikyev na yô, a gba u mbagenev vea zua a mmem u ken jijingi hen atô wase. Gba u vea kav ér se hingir mbaasemaleghlegh shi se mba kera kehen ityough kpaa ga. Aluer se mba nengen sha tom hen ijiirtom yase shin se mba mbamaren shin se mba eren ityom i mbakuran ken tiônnongo u Kristu yô, ior mba ve lu sha ikyev yase la mba nengen ér se mba eren a ve doo doo er Yesu kpa yange eren a mba ve lu sha ikyev na la nahan kpa?

Gbenda u Yesu Yange Eren a Ior La

 4, 5. (a) Er nan ve i lu ican u fan er Yesu yange eren a mba ve lu a mbamzeyol la ga? (b) Ka nyi Yesu yange nenge i̱ za hemen zum u lu yan iwer ken ya u Orfarishi laa?

⁴ Gba u se fa er Yesu yange eren a ior yô, hemban cii je yô mba akaa a kange sha a ve yum la. Kwagh la una taver u henen fan ga; i nger akaaôron kpishi ken Bibilo sha kwagh u ieren i Yesu eren a mbagenev la, mbagen ken ve lu mba ve lu ken ican yô. Se ver ase nen ishima sha gbenda u mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve eren a ior mba ve lu a mbamzeyol mba shon ne, hemban cii yô ieren i Mbafarishi la. Mkposo u se zua a mi la una na se mkav.

⁵ Ken inyom i 31 S.W. la, er Yesu lu zenden pasenkwagh ken Galilia yô, “ugen ken Mbafarishi yila [Yesu] iwer.” Yange uwer gba Yesu u lumun mlehe la ga. “Za nyer hen ya u Orfarishi la yô, A za tema kwaghyan. Kwase ugen ken gar la, u lun a asorabo, za fe er A lu yan kwaghyan ken ya u Orfarishi la yô, a va a tumugh ku mkurem ma human doon, a va tile Un ken ijime hen angahar a Na, a gba vaan, nôndon Un mliam angahar, a ese a sha ice na i sha ityou, a gba susen a, a shighe a mkurem ma human doon mara.”—Luka 7:36-38.

 6. Er nan ve alaghga kwase u lu “a asorabo” la yange zua a ian i van hen ya u Orfarishi laa?

⁶ Ú nenge kwagh u yange er la kpa? Takerada u timen sha akaa ugen senge ér: “Kwase u i ôr kwagh na (ken ivur 37) la yange zua a ian gbar gbar u van hen iniongo la sha ci u ieren i mbaior la lumun a mbaibanave u zan hen ijiir i i er iniongo sha u za zuan a avur a kwaghyan a a neer la.” Kwagh ne tese ityôkyaa i í ne ve or nana fatyô u zan hen imba ijiir la a mlehe shio yô. Alaghga ior mbagen kpa yange ve lu veren ishima ér a ya iwer a bee kera yô vea mase yan avur a a shi her la. Nahan kpa, ieren i kwase ne yange i kaha kposo. Yange ta a ta ibalegh lu keghen sha u iwer la i̱ bee kera ga. Mbagen yange ve fa un sha gwa u bo ér ka kwase u lun “a asorabo,” sha nahan yô Yesu kaa ér un fa “asorabo Na a a lu kpishi la.”—Luka 7:47.

 7, 8. (a) Yange ma se er nena sha imba kwagh i í nger ken Luka 7:36-38 la? (b) Shimon yange hen ken ishima na ér nyi?

⁷ Tôô wer yange ú lu hen shighe la, shi ka we Yesu je ne. Yange ma ú er nena? Yange ma ú hingir kera ke kera zum u kwase ne lu kporom van ikyua a we yôô? Imba kwagh ngira nahan yange ma i̱ bende a we nena? (Luka 7:45) Yange ma kunda ú iyol shi iondo ma kura ú iyolo?

⁸ Luun er yange wea lu môm ken mbavannya mbagen mbara yô, yange ma ú hen kwagh ma war zan inja er mhen u Shimon Orfarishi la nahanaa? “Tsô er Orfarishi u a yila [Yesu] iwer la, nenge nahan yô, a ôr kwagh ken ishima na, a kaa er: Aluer Or ne Una lu profeti je yô, ma A kav inja i kwase u a bende Un ave iyol ne, er a lu u asorabo yô.” (Luka 7:39) Kpa Yesu yô, gema lu or u lun a mhôônom ma kôron kpishi. Yange kav ican i yan i kwase la man mnyoon na la kpaa. I pase se er yange hii ve nyôr iyol ken uma u isholibo la ga. Aluer mimi je yange una lu agbaga kwase yô, a̱ shi nan kpa Mbayuda mba yange ve tsegha ayol a ve mba yange ve lu hen gar la yange ve wase un ga.

 9. Yesu yange gema er nyi, man alaghga lu nyi i̱ va kere?

⁹ Kpa Yesu soo u wasen kwase la. A kaa a na ér: “I de u asorabo a ou ve.” Shi a seer wener: “Jighjigh wou u nan war u; yem bem bem.” (Luka 7:48-50) Kwagh maa kure heen. Alaghga orgen nana nyiman ér Yesu yange wase kwase la sha gbenda u kaan kwagh a mi ga. Kwagh u vesen yô, yange na un iveren. Ú hen wer alaghga kwase la yange hide shi lu za zungwen heree? Er se fatyô u pasen jighilii ga nahan kpa, ver ase ishima sha kwagh u Luka seer ôron ne. A kaa ér Yesu gba zenden, “nyôron ken agar a tamen man angarev mba kiriki, lu ôron kwaghaôndo, pasen Loho u Dedoo u tartor u Aôndo.” Luka shi kaa ér, “kasev mbagenev” lu vea Yesu man mbahenen nav “mba ve wasen ve sha ugbayol vev sha inyarev [mbi kasev mbara] yô.” Alaghga yô kwase u yange gema ishima shi lu a iwuese ne kpa yange lu vea ve imôngo, nyôôso uma na gema eren sha ishima i Aôndo a imoshima i wang, shi hide lu a awashima kpaa, shi Aôndo hemba doon un ishima cii.—Luka 8:1-3.

Mkposo u Yesu man Mbafarishi

10. Er nan ve i lu a inja u timen sha kwagh u yange za hemen hen atô u Yesu man kwase u lu va ken ya u Shimon laa?

¹⁰ Kwagh u i ôr heen vindi vindi ne tese se nyi? A sagher ishima yase ga he? Tôô wer ú ngu ken ya u Shimon la. A lu ú ken ishima nena? A lu ú ken ishima er yange lu Yesu nahan shinii, shin a war lun we ken ishima er Orfarishi u ior va un inya laa? Yesu lu Wan u Aôndo, nahan se fatyô u henen kwagh shi eren kwagh er yange er nahan vough ga. Sha vegher ugen yô, alaghga a maa se iyol u lumun ser se mba er Shimon Orfarishi la nahan ga. Taver u or nana̱ ta ave vanger ér nan ngu Orfarishi yô.

11. Er nan ver se soo ser i̱ gber se igber i môm a Mbafarishi ga?

¹¹ Ikyav i í tim ken Bibilo ve i zough a mi shi ngeren mba ken tar kpa ve tese yô, se fatyô u kuren ikyaa ser yange Mbafarishi tôô ér ve mba mba kuran tar shi keren mkpeyol u ior kpaa. Er Atindi a Aôndo yange wanger shi taver u kaven ga nahan kpa, kuma ve ga. Hen ape Tindi yange una kera ôr kwagh jighilii ga cii, ve wa atindi a cirin ahura la sha er vea kera undu ma kwagh sha imoshima i or ga yô. Mbahemenev mba kwaghaôndo mban yange ve nôngo u eren tindi sha hanma kwagh ken uma cii, kua sha akaa a a lu a ikyoo ga je kpaa.a

12. Mbafarishi yange ve nengen ér ve mba nyi ambaaioro?

¹² Oryuda u timen sha akaa a mbayiase u sha derianyom u hiihii u i yilan un ér Josephus la pase wang ér, sha mnenge u Mbafarishi yô, yange ve tôô ér ve mba gengese iyol ga, ve mba eren ipila ga, shi mba er ijir sha perapera kpaa, nahan kohol cii yô ve kuma sha tom u ve eren la. Sha mimi yô, ieren i mbagenev ken ve yange i̱ nôngo u lun nahan. Alaghga ú kaa ken ishima you wer Nikodemu yange una lu imbaor la. (Yohane 3:1, 2; 7:50, 51) Ken masejime yô, mbagenev ken ave hingir Mbakristu. (Aerenakaa 15:5) Apostoli Paulu u lu Orkristu la yange nger kwagh sha kwagh u Mbayuda mbagen, amba er Mbafarishi nahan, wener: “Mba a ishima i tseen sha kwagh u Aôndo kpa ka sha gbenda u kwaghfan ga.” (Mbaromanu 10:2) Nahan kpa, ngeren u Ivangeli ôr kwagh ve ier i yange ishamior ôr ér ka inja ve la yô—ér ka mba moron iyol man mba nômbon ikyôr sha kwagh man mba tesen ér ve mba perapera man mba puun ior man mba keren ngegh ngegh man mba lahan ior kpaa.

Mnenge u Yesu

13. Yesu yange ôr sha kwagh u Mbafarishi ér nyi?

¹³ Yesu yange puu Mbangeren man Mbafarishi ér mba mbaimangerev. A kaa ér: “Ka ve kange ikav mbi yuhwan mbi mbi lu ican u tôôn, ve penda ior sha avande, kpa ve ayol a ve yô, ve soo u benden ihôwe sha mi tsô kpaa ga.” Een ikyav mbira yange mbi yuhwa, shi igbur i̱ yange ve kighir ior a mi la kpa i̱ nyoon tsung. Yesu shi za hemen yila mbangeren man Mbafarishi ér “abumeaior.” Ibumeor ngi a inja hen ityô i nan ga. Shi Yesu yila mbangeren man Mbafarishi ér “mbahemenev mba pirin ashe,” shi kaa ér ve “kera wa akaa a a hembe lun a inja ken atindi la iko ga, er: ijirôron man mhôônom ma zungwen man jighjigh u nan” nahan. Ka an je nana soo ér Yesu a̱ tôô nan ér nan ngu Orfarishi?—Mateu 23:1-4, 16, 17, 23.

14, 15. (a) Ieren i Yesu er a Mateu Levi la i̱ pase nyi sha aeren a Mbafarishi? (b) Kwagh ne tese se nyi kwagha?

¹⁴ Hanmaor u nan ôr ngeren mba Ivangeli mban cii nana fatyô u nengen a ngegh ngegh u Mbafarishi kpishi yange ve keren la. Yange Yesu lôhô Mateu Levi u lu orngohol kpandegh la ér a̱ va hingir orhenen yô, Levi er zege iniongo sha ci na. I ôr hen ijiir la ér: “Kpa Mbafarishi man mbangeren vev gba ahon a mbahenen Nav, ve kaa er: Inja na nan ne ye kwagh shi ne me kwagh a mbangoholkpandegh kua mbaasorabo imôngo? Yesu gema kaa a ve er: . . . Mo M va sha u Me yila mbaperapera ga, kpa ka mbaasorabo, sha u ve̱ gema asema yô.”—Luka 5:27-32.

¹⁵ Levi iyol na yange kav inja i kwagh ugen u Yesu ôr sha iaven la yô; Yesu lu kaa ér: “Kpa yem nen za hen nen inja i kwagh ne: Mo yô, ka mhôônom ma zungwen ma doom ye, ka nagh ku nan ga.” (Mateu 9:13) Shin er Mbafarishi yange ve senge ér ve na akaa a uprofeti mba ken Heberu nger la jighjigh nahan kpa, ve kera lumun a mkaanem ma i nger ken Hosea 6:6 man ga. Hen ave yô, yange lu guda u i̱ kaa ér ve er isholibo sha mkor u ve kura aeren a uter vindi vindi ve nzughul ga la. Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘I hemba fan mo ér m ngu inja or i ka mo norom sha kwagh u tindi a kaa yô, i lu u mayange geman ga, amba er atindi a a bende a gbenda u m henen kwagh la, shin sha gbenda u i vanden eren kwagh keke la shinii? Shin mbagenev hemba fan mo ér m zungu ior mhôônom shi m eren erdoo a ioro?’

16. Ieren i Mbafarishi yange i̱ lu nena, man se palegh u lun a imba ieren ve la nena?

¹⁶ Mbafarishi yange ve shi sha or u puun tseegh. Mbafarishi yange ve ker mshi sha hanma kwagh cii—mshi una lu shin una lu ga kpaa. Yange ve zer ior asema sha hang shi ve zer umbur ior mbamyina vev kpii. Mbafarishi yange ve tim akende sha mfe u yange ve fa u ngohol môm-ken-upue sha ahu a hemban ndahar cii je kpaa la, inja er kunguraku man yiye man ayegh nahan. Yange ve tesen jighjigh u nan ve ken igbar sha akondo ave a zeren la, shi ve nôngon ér vea hemen tar kpaa. Sha mimi yô, aluer se soo ser ieren yase i̱ zua sha ikyav i Yesu yange ver la yô, a gba u se palegh ieren i zeren keren mbamshi mba ior mbagenev shi zeren pasen mbamyina vev la kpee.

Yesu Yange Sôron Mbamzeyol Nena?

17-19. (a) Pase er Yesu yange sôr kwagh ugen u yange ma fatyô u van a mzeyol u vesen yô. (b) Kanyi yange i na ve kwagh shon hagher shi hemba vihin ciili? (c) Luun er yange wea lu hen ijiir shon zum u kwase la va ikyua a Yesu la nahan, yange ma ú er nena?

¹⁷ Gbenda u Yesu yange sôron mbamzeyol la yange ú kaha kposo a u Mbafarishi la ca je. Nenge ase er Yesu yange sôr mzeyol ugen u alaghga yange ma hingir ikyaa i vesen la. Lu kwagh u kwase ugen u lu a imborawambe kuma anyom 12 la. Ú fatyô u ôron kwagh ne ken Luka 8:42-48.

¹⁸ Marku ôr ken ngeren na ér, kwase la lu “cian, gbidyen ikarikase iyol.” (Marku 5:33) Lu sha ci u nyi? Ka kwagh u henen a hen ga, yange fa er un per Tindi u Aôndo yô. Sha kwagh u i nger ken Levitiku 15:25-28 yô, kwase u yange nan lu a angev mbu haan awambe cii nana kera lu wang ga zan zan mbu a kar been, shi zan zan je sati ugen kpa a kaa been. Hanma kwagh u yange nana̱ bende a mi yô, a kera lu wang ga, shi a̱ lu or kpa nahan. U kwase ne a̱ ar pe Yesu lu la yô, gba u una foghor a foghor ken ikpelaior. Ka sea hide sea time sha kwagh na la hegen er anyom a kar i kom 2000 ne nahan, kunya ka u kôr se a ican i yan na la kpishi.

¹⁹ Luun er yange wea lu hen ijiir la sha iyange la nahan, yange ma ú nenge kwagh la nena? Yange ma ú kaa wer nyi? Fa wer Yesu yange er a kwase ne doo doo man sha dooshima, wa un ikyo kpaa, teren tsô kpa yange ôr kwagh ter mzeyol u alaghga kwase la yange ma va a mi la ga.—Marku 5:34.

20. Luun er i gbe u a kura tindi u i nger ken Levitiku 15:25-28 la nyian nahan, ka mtaver u nyi ma se tagher a mini?

²⁰ Kwagh ne una fatyô u tesen se nyi kwagha? Tôô ase wer ú ngu ortamen ken ma tiônnongo u Kristu nyian. Shi tôô kpaa wer tindi u i nger ken Levitiku 15:25-28 la ngu sha ci u Mbakristu nyian, man kwase Kristu nan per tindi la, hingir nan iyol dang nan fa kwagh u nana er ga. Ú er nena? Ú hee nan hen tembe sha u puun nan taver taver shinii? Alaghga ú ngu kaan ken ishima you wer, “Kpash, mayange je me er imba kwagh la ga! Me dondo ikyav i Yesu la, me nôngo sha afatyô wam cii me er a nan sha uee shi me tese nan dooshima, shi me wa nan ikyo kpaa.” Ú kaa doo tsô! Nahan kpa kwagh u a gema a taver yô ka u eren la, ka u dondon gbenda u Yesu geman eren sha mi la.

21. Yesu yange tese ior nyi sha kwagh u Tindi?

²¹ Kohol cii yô, ior yange ve zua a myôhôryol man msaanyol man ishimataver hen Yesu. Ape Tindi u Aôndo yange una ôr kwagh jighilii la, i seer kwagh ugen sha mi kposo ga. Kpa yange tindi a̱ gba ôron kwagh wuee tsô yô, ve er sha er imoshima ve i tese ve la, nahan ve tese mdoo u Aôndo a doo ve ishima la sha ieren ve. Tindi yange senden ve ave ikyer gbang ga. (Marku 2:27, 28) Ior mba Aôndo yange ve doo un ishima shi keren mkpeyol ve hanma shighe, shi keghen a kegh iyol u zungwen ve mhôônom, aluer ve nôngo gbeev yô. Kape Yesu eren la.—Yohane 14:9.

Kwagh u Yange Va ken Ityesen i Yesu Yô

22. Yange mbahenen mba Yesu hen kwagh sha ikyev na nahan, ieren ve i̱ lu nena?

²² Ior mba yange ve kegh ato a Yesu shi ve hingir mbahenen nav yô, ve kav mimi u kwaghôron na ne, ér: “Igbur Yam leghem man ikav Yav kpaa peese.” (Mateu 11:30) Mayange yange lu ve er a yuhwa ve ikyav ga, shin a za ve iyol ga, shin a zer a ve yum kpaa ga. Yange hemba oghom ve iyol shi hemba saan ve iyol shi ve hemba lun a vangertiôr sha ikyaryan ve vea Aôndo man a mbagenev la kpaa. (Mateu 7:1-5; Luka 9:49, 50) Yange tese ve ve mase va kaven ér u or lun orhemen u ken jijingi yô, gba u nana va mbagenev a mpeveryol shi nana hiden a iyol i nan ijime kpaa.—1 Mbakorinte 16:17, 18; Mbafilipi 2:3.

23. Mlu u mbahenen lu vea Yesu la yange tese ve nyi kwagh i injaa, shi wase ve u kuren ikyaa ér nyi?

²³ Heela tseegh ga, yange ior kpishi kav er i lu hange hange u lun ken Kristu her shi dondon ieren na la nahan. Yange kaa a mbahenen nav ér: “Er M doo Ter ishima, nahan kape ne kpaa, ne doom ishima la; luun nen ken dooshima Wam ne. Aluer ne wa atindi Am iko yô, né lu ken dooshima Wam; er Mo kpaa M we atindi a Terem iko, man M luun ken dooshima Na nahan.” (Yohane 15:9, 10) Lu u aluer ve soo u eren Aôndo tom tsembelee yô, a gba u vea yar tom sha akaa a ve hen sha ikyev i Yesu la kpoghuloo ken mpase u vea lu pasen shi tesen ior kwagh ken igbar sha kwagh u loho u dedoo u kpilighyol u Aôndo la, man sha ieren ve hen tsombor man hen akar a ve kpaa. Shi er vea nguren vesen ken mzough u anmgbianev la zan zan hingir atôônanongo yô, a gba u vea umbur ayol ave hanma shighe cii ér ka gbenda na la ú lu ú vough ye. Kwagh u yange tese la lu mimi, shi ieren i uma na u ve nenge a mi la kpa sha mimi je lu uma u or nana ker u dondon je la.—Yohane 14:6; Mbaefese 4:20, 21.

24. Ka nyi akaa nahan i doo u se hen sha ikyav i tesen i Yesu la se kôr ken ishima?

²⁴ Er ú lu timen sha akaa agen a se lu henen van a mi ne nahan, ú nenge a ajiir agen a i gbe u ú nyôôso iyol kpa? Ú lumun wer Yesu yange zaan idyu ken ishima shi tesen ior shi eren kwagh sha inja vough kpa? Aluer ka nahan yô, tavershima. Ka mkaanem nam ma taver se ishima je ne, ér: “Aluer nea fa akaa ne, man nea eren sha mi yô, á saan ne iyol.”—Yohane 13:17.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• U lun orhenen u Yesu la inja na kanyi?

• Yesu yange eren a ior nena?

• Se hen nyi sha gbenda u Yesu yange tesen ior laa?

• Yesu yange kaha kposo a Mbafarishi nena?

[Picture on page 12]

Ieren i Yesu er a ior la yange i kaha kposo a i Mbafarishi la ca je!