Ka Unô A Va Nder Ve?
“Kwagh ne a̱ de kpiligh ne iyol ga, gadia shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na, vea due kpaa.”—YOHANE 5:28, 29.
1. Ka mkaanem ma vesen ma nyi Mose ungwa ken atô u ageva u gba usu laa, man lu an nan va kimbir ôron ma?
KWAGH ugen u kpilighyol ngise er, anyom kar hegen kuma er 3,500 nahan. Mose lu kuran iyôngo i Yetero, ikyua a Uwo u Horebi, tsô ortyom u Yehova va ande hen a na ken nomborusu ú u due ken atô u ageva yô. Takerada u Ekesodu pase ér: “A nenge, yô, ageva la, lu yeghen usu, kpa ageva la hia ga.” Maa imo due ken atô u ageva la yila un. Imo shon kaa ér: “Ka Mo, Aôndo u teru, Aôndo u Aberaham man Aôndo u Isaka man Aôndo u Yakob.” (Ekesodu 3:1–6) Yesu, Wan u Aôndo iyol na yange va kimbir ôron mkaanem man ken derianyom u hiihii la.
2, 3. (a) Ka nyi kwagh i lu keghen Aberaham man Isaka man Yakob? (b) Ka mbampin mba nyi ve gem ve dugh sha kwagh nee?
2 Yesu yange lu lamen a Mbasadushi mbagen mba ve na jighjigh a mnder u shin ku ga yô. Yesu kaa ér: “Sha kwagh u mbakpenev er á nder a ve yô, Mose kpaa tese hen kwagh u ageva la, er a yila Ter er Aôndo u Aberaham, man Aôndo u Isaka, man Aôndo u Yakob. Wen yô, ka Aôndo u mbakpenev ga, ka u mbaumav je, gadia ka sha a Na man ve cii ve lu uma ye.” (Luka 20:27, 37, 38) Sha kwaghôron u Yesu ne yô, lu kaan ér sha mnenge u Aôndo yô, Aberaham man Isaka man Yakob mba ve kpe ica i gbe la mba uma her, gadia kwagh ve hungur Aôndo ga. Er Yobu yô, mba keghen “shighe u mlu ve shin war” una bee la, ka mnyam vev ma kuugh je la. (Yobu 14:14 NW ) A va nder ve ken tar u he u Aôndo la.
3 Kpa gema ior mbagen ubiliôn ubiliôn mba ve kôr kpen ica i gbe la di yô, kwagh ve una lu nena? Ve kpa a va nder vee? Cii man se zua a mlumun u kuman sha mpin ne yô, de se vande timen ken Mkaanem ma Aôndo, se fa ape or ka nana kpe ve nan yem la.
Mbakpenev Mba Hana?
4. (a) Ior ka vea kpe yô, ve yem hana? (b) Sheol kanyi?
4 Bibilo kaa ér mbakpenev yô, “fa ma kwagh ga.” Or ka nana kpe yô, nan hide nan yem shin vuulevu, nan za ye ican ken igyamusu, shin ken Limbo ga. Nahan Mkaanem ma Aôndo wa mbaumav kwagh ér: “Hanma kwagh u uwegh ough ku zough a mi u eren yô, er un sha agee ou je, gadia ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol henpe u ze la ga.” (Orpasenkwagh 9:5, 10; Genese 3:19) Ior kpishi fa inja i ishember i “Sheol” ne ga. Ka ishember i ken zwa Heberu i í fe mhii u i̱ jighilii ga yô. Ukwaghaôndo kpishi mba tesen ér mbakpenev mba uma her, kpa er Bibilo i tese nahan, ka mbakpenev ve lu shin Sheol ye, man ve fa ma kwagh môm ga. Sheol ka uwar u uumace jimin cii.
5, 6. Yakob yange kpe yem hana, man a za kohol unô?
5 Ka ken Genese 37:35 i hii teren ishember i “Sheol” la ken Bibilo ye. Yange í tsugh Yakob ér Yosev, wan na u ishima ishima saa ku, nahan a zungwe kpishi je a venda ér or a de surun un ishima ga, a kaa ér: “Mo me sen shin Sheol a mzungu, me za kohol wan wam.” Er Yakob na jighjigh ér wan na kpe yô, a tôm ér un kpa ma un kpe ma un yem shin Sheol. Ayange nga kar yô, ônov mba Yakob utaankarunyiin soo ér Benyamin, wan na u masetyô la a̱ za a ve imôngo ken Igipiti vea za tôô kwaghyan. Kpa Yakob venda kaa ér: “Wan wam una za a ven imôngo ga; gadia anngô na kpe, mase shin un tswen; aluer kwagh á za tser un sha gbenda u né ze la yô, zum la né na ivu yam ia sen shin Sheol a ishima i vihin.” (Genese 42:36, 38) Akav a ahar á i ter heen sha kwagh u Sheol ne tese ér, ka ijiir i or ka nana kpe ve nan za lu uma her ga, kpa ka ijiir i mbakpenev mba ve lu shimi cii ve fe ma kwagh môm ga yô.
6 Takerada u Genese kaa ér Yosev va hingir orvesen u nengen sha kwaghyan ken tar u Igipiti. Tsô, Yakob mough yem ken Igipiti za kohol Yosev, nahan saan ve cii iyol. Yakob maa tema ken tar la zan zan kar been iyol, kpen sha anyom 147. Nahan ônov nav er sha imo na i a kaa a ve zum u lu kpen la, ve tôô ikyom na ve kuha ve yem a mi ken tar u Kanaan, ve za ii un ken bariwen ken tiôntar u Makpela. (Genese 47:28; 49:29–31; 50:12, 13) Tsô Yakob za kohol ter na Isaka man tertamen na Aberaham.
‘Ve Za Kohol Uter Vev’
7, 8. (a) Aberaham kpe yem hana? Na mpase. (b) Kanyi i tese ér mbagenev kpa kpe yem shin Sheolo?
7 Zum u Yehova ya ikyur a Aberaham shi tôndo zwa ér una er vor na ua nger kpishi la, shi a pase kwagh u una er Aberaham yô. Yehova kaa a na ér: “Kpa we yô, ú za kohol uter ou bem bem, ú tsa sha won man ú kpe á ii u ye.” (Genese 15:15) Man kape lu di kpaa je la. Genese 25:8 kaa ér: “Tsô Aberaham sure; a tsa sha won man a mase kpen ye, hingir tamenor, bee iyol; a za kohol ior nav.” Ior nav mban lu unô? I nger ati a uter nav mbatamen ken Genese 11:10–26, hii sha Shem, wan u Noa la je. Nahan lu ior mba ve lu vanden yaven shin Sheol mban Aberaham kpe za kohol ve ye.
8 I nger ishemberkwaghôron i “za kohol ior nav” la kwa imôngo ken Ruamabera u Mbaheberu la. Nahan ka a inja u kuren ér Ishemael, wan u Aberaham man Aron, anmgbian u Mose kpa ve kpe ve yem shin Sheol mba za keghen shighe u a va nder ve yô. (Genese 25:17; Numeri 20:23–29) Mose kpa yem shin Sheol, shin er or môm tsô nan fe ape uwar na u lu ga nahan. (Numeri 27:13; Duteronomi 34:5, 6) Kape Yoshua u Mose yange kpe ve kar hemen Iserael sha ityough nagh la, kua kov u hen shighe na la cii ve kpe ve yem shin Sheol je la.—Mbaajiriv 2:8–10.
9. (a) Bibilo tese ér ishemberti i ken zwa Heberu i “Sheol” la man i ken zwa Grika i “Hade” la mba kwagh môm nena? (b) Mba ve lu shi Sheol shin Hade la mba a nyi ishimaverenkeghene?
9 Uderimbaanyomov mba va karen yô, Davidi hingir tor u ikwe 12 i Iserael la. Zum u a kpe yô, a “yav a uter nav imôngo.” (1 Utor 2:10) Un kpa yange yem shin Sheolo? Kwagh ka a er i doo yô, sha iyange i Pentekosti u 33 S.W. la, apostoli Peteru ôr kwagh u i nger ken Pasalmi 16:10 sha kwagh u ku u Davidi la, kaa ér: “Ú undu uma wam shin Sheol ga.” Peteru yange ôr mkaanem ma tesen ér Davidi ngu shin uwar her man been yô maa a tôô ma a kar sha Yesu, a kaa ér, Davidi “tsenganengen ken hemen a ôr kwagh u mnder u Kristu er, i undu Un shin Hade ga, iyol Na kpaa i nenge a mhee ga. Ka Yesu shon ne je, Aôndo nder Un ye, se cii se mba shiada sha kwagh ne.” (Aerenakaa 2:29–32) Heen ne Peteru tér ishemberti i ken zwa Grika i “Hade” la, man ngi inja i môm a ishemberti i ken zwa Heberu i i yer ér “Sheol” la. Nahan mba i kaa ér mba shin Hade la, mlu ve ngu kwagh môm a mba i kaa ér mba shin Sheol la. Ve cii mba yaven keghen mnder u shin mbakpenev.
Mbaperapera Ga kpa mba Shin Sheolo?
10, 11. Ka sha ci u nyi se fatyô u kaan ser, mbagenev mba ve lu mbaperapera ga kpa kpe yem shin Sheol shin Hade?
10 Mose yange dugh a Mbaiserael ken Igipiti kera mba va nyer ken taaikyôngo yô, mbagen ken a ve gba hembanato. Tsô Mose kaa a ônov mba Iserael ér, ve de nyer nongo a Koraki man Datan man Abiram mba ve hemen ihembeato shon la ga. Lu u mba hembanato mban vea kpe, kpa a lu ku u ior cii ve kpen la ga. Mose pase ér: “Aluer ior mban vea kpe er ior cii ve kpen nahan, shin ma kwagh á er ve u a eren ior mbagenev kpaa yô, ka TER A tindim ga. Kpa aluer TER Una er kwagh u he, inya ia aver zwa u i, ia mena ve kua ior vev cii, vea haa shin Sheol uma yô, fa er ior mban ve laha TER yô.” (Numeri 16:29, 30) Nahan yange a̱ lu inya ia aver zwa a mena ve, shin a̱ lu usu ua sen sha a hia ve er u hia Koraki man mba 250 mba ve ta ikyaa a na la nahan kpa, lu shin Sheol shin Hade mbahembanato mban cii yem ye.—Numeri 26:10 NW.
11 Shimei yange tuhwa Tor Davidi boutyuhwan. Tsô, Davidi kaa a Solomon ér: “De kera gbe den un nahan ga, gadia we u ngu or u fan kwagh je; nahan yô, gba fan kwagh u a doo u ú er un tsô, hungwa a ityough nagh ki ivuugh shin Sheol a awambe sha mi.” Nahan Solomon tem tor sha ityough ki Davidi yô, a tsaha un, a tindi Benaia za wua un. (1 Utor 2:8, 9, 44–46) Orgen u Benaia shi wua yô lu Yoabi, u ngise lu kurutya u akumautya a Iserael la. Un kpa ‘ityough nagh ki ivuugh sen shin Sheol bem bem ga.’ (1 Utor 2:5, 6, 28–34) Akav a ahar ne cii tese mimi u icam i jijingi u Aôndo mgbegha Davidi ve wa la, ér: “Mbaaferev vea hide shin Sheol, ka atôatyev cii a Aôndo A hungul a je la.”—Pasalmi 9:17.
12. Ka an nan lu Ahitofel, man yange kpe yô yem hana?
12 Ahitofel lu or u waan Davidi kwagh yô. Akaawan a na lu ior er ka imo i Yehova nahan. (2 Samuel 16:23) Kpa kwagh ka a er i vihi yô, wanakiriki u jighjigh ne kohol Abesalom, wan u Davidi ve hemba un ato. A̱ shi nan kpa lu ihyembeato ve ne Davidi nger kwagh sha mi ye, a kaa ér: “Lu orihom nan heem ga; gayô, ma m taver ishima; shin lu or u kôron mo ihom man nan gengese iyol sha a mo kpaa ga, gayô, ma m yer un.” Davidi shi kaa ér: “Ku u̱ bul ve fefa, ve̱ sen ve̱ nyôr shin Sheol uma, gadia iferkwagh ngi ken ya ve, ken asema a ve kpaa.” (Pasalmi 55:12–15) Ahitofel man akar a na cii yange ve kpe ve yem shin Sheol.
Ka Unô Ve Lu ken Gehena?
13. Hii nan ve Yesu yila Yuda ér ‘wan u mtimi’?
13 Tôô kwagh u yange er Davidi la kar sha kwagh u er Yesu, u a lu Davidi u Vesen la. Yuda Isekarioti u lu môm ken mbaapostoli mba Kristu mba 12 la va hingir or u nengen un mker, vough er Ahitofel kpa er nahan. Ieren i ifer i Yuda la i hemba vihin a i̱ Ahitofel la ica je. Sha ci u Yuda er i̱ sha Wan u Aôndo u môm môm la. Wan u Aôndo yange er msen hen a na sha kwagh u mbadondon nav sha shighe u a kure tom na shin tar la, a kaa ér: “Er M lu a ve, M kuran mba U nem la, ken iti You. M kumba ve doo doo mô ve môm kpaa saa ga, saa wan u mtim, sha er icighanruamabera una kure sha mi yô.” (Yohane 17:12) Er Yesu yila Yuda ér “wan u mtim” yô, lu tesen ér Yuda una kpe yô, ishimaverenkeghen i mnder u shin ku ia lu sha ci na ga. Kwagh na ngu Aôndo ken ishima ga. Yange va kpe yô yem ken Gehena, lu shin Sheol ga. Gehena kanyi?
14. Gehena tile sha nyi?
14 Yesu yange na mbahemenev mba kwaghaôndo ibo, sha ci u hanma orhenen ve yô ve gema nan, nan hingir “wan u Gehena.” (Mateu 23:15) Ikyav i Gehena yô ka ‘Pev u Hinom,’ man ior mba sha shighe la fa kwagh u Pev u Hinom hen pe i haan ihyôghonough, shi a wua iferor u i nenge ér nan kuma u a ii nan ga ve i za kende nan her la. Yesu kpa yange ôr kwagh ter Gehena ken Ityesen na i sha Uwo la. (Mateu 5:22, 29, 30) Ior mba ve lu ungwan a na la fa inja i Gehena wanger wanger. Gehena tile sha mtim u tsôron, u ishimaverenkeghen i va nderen i̱ lu ga yô. Dugh Yuda u Isekarioti u sha ayange a Yesu la sha yô, mbagenev kpa mba mba̱ yange ve kpe ve yem ken Gehena, lu shin Sheol shin Hade ga yôô?
15, 16. Ka unô yange ve kpe ve yem ken Gehena yô, man er nan ve yange ve yem kere?
15 Yange i gba Adam man Ifa, uumace mba hiihii mbara ve lu vough. Nahan isholibo i ve er la lu sha apera. Yange uma u tsôron man ku lu ve sha shi, nahan lu u vea tsua kwagh môm. Kpa ve hemba Aôndo ato ve ta ikyaa a Satan. Nahan er ve kpe yô, ve lu a ishimaveren i zuan a mtsera u naagh ku ipaa ku Kristu la ga. Ve yem ken Gehena.
16 Kain, waniunda u Adam wua anngô na Abel, nahan hii sha shighe la je hingir or u zenden a zende. Apostoli Yohane ôr kwagh u Kain kaa ér, “a due ken Orbo.” (1 Yohane 3:12) Nahan ka a inja u kuren ér un kpa yem ken Gehena er mbamaren nav nahan. (Mateu 23:33, 35) Kwagh u Kain kaha a u Abel u lu orperapera la. Paulu ôr kwagh na kaa ér: “Ka sha jighjigh u nan man Abel na Aôndo nagh ku hemban doon a ku Kain ye. Ka sha mi kpaa man i er un shiada er a lu or u perapera ye, Aôndo kpaa er shiada u dedoo sha uiwua nav mbara. A kpe, kpa sha jighjigh na u nan la yô, shi ngu ôron kwagh her.” (Mbaheberu 11:4) Abel ngu shin Sheol hegen ngu keghen shighe u a va nder un shin ku yô.
Mnder u “Hiihii” man u “Hemban Doon”
17. (a) Ka unô ve ze shin Sheol sha “shighe u mkur” nee? (b) Ka ishimaverenkeghen i nyi i lu sha ci u mba ve lu shin Sheol man mba ve lu ken Gehena?
17 Ior kpishi vea ôr kwaghngeren ne yô, vea yem henen er kwagh u mba ve kpe sha “shighe u mkur” u se lu ker ne, una lu yô. (Daniel 8:19) Mpase ityough 6 kaa ér, mbaanyinyav unyiin vea lu hendan anyinya ve sha shighe u mkur ne. Kwagh ka a er yô, i yila or u a hende nyinya i sha unyiin la ér Ku, shi Hade gema ngu van un ken ijime. Nahan mba ve kpe kôugh sha ci u akaa a mbaanyinyav mba unyiin mbara ve lu eren la cii yem shin Hade, mba za keghen shighe u a va nder ve vea nyôr ken tar u he u Aôndo la. (Mpase 6:8) Tsô ka ishimaverenkeghen i nyi i lu sha ci u mba ve lu shin Sheol (Hade) man mba ve lu ken Gehena laa? A va nder mba ve lu shin Sheol mbara, kpa mba ve lu ken Gehena mbara yô, a nder ve ga, nahan mayange je vea kera lu uma ga.
18. Mba a va nder ve ken “mnder u hiihii” la mba a ishimaverenkeghen i nyi?
18 Apostoli Yohane nger ér: “Or u nan lu a ci sha mnder u hiihii ne yô, saan nan iyol, nan ngu icighanor kpaa. Mban yô, ku u sha uhar la ngu a tahav sha a ve ga, vea gema vea lu upristi mba Aôndo man mba Kristu kpaa, vea tema tor a Na imôngo sha anyom dubu la.” Ka mba vea hemen vea Kristu imôngo la ve lu a ci ken “mnder u hiihii” la ye. Kpa uumace mbagenev yô, mba a nyi ishimaverenkeghene?—Mpase 20:6.
19. Mbagenev vea zua a mtsera ken “mnder u hemban doon” la nena?
19 Hii sha ayange a Eliya man Elisha la je, yange a̱ nder or sha ivande yô, nan hide nan lu uma her. Paulu pase wener: “Kasev ngohol mbakpenev vev sha mnder u shin ku. Mbagenev yô, i er ve ican sha apera, ve kera rumun u waren ga, sha u ma ve zough a mnder u hemban doon” yô. Sha kpôô yô, mbajighjigh mban mba keghen shighe u a va nder ve shin ku la, a nder ve vea lu uma sha anyangem kpeghee tseegh maa shi vea hide a kpe ga, kpa vea lu uma gbem sha won! Sha mimi yô, ka “mnder u hemban doon” je ne.—Mbaheberu 11:35.
20. A time sha nyi ken kwaghhenen u a dondo nee?
20 Aluer sea kpe sha jighjigh cii man shighe u Yehova una mase timin bo tar ne kpa, se mba a ishimaverenkeghen i “mnder u hemban doon” la, ka mnder u hemban doon sha ci u mba a nder ve la vea lu a ishimaveren i zuan a uma u tsôron. Yesu tôndo zwa ér: “Kwagh ne a̱ de kpiligh ne iyol ga, gadia shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na, vea due kpaa.” (Yohane 5:28, 29) Kwaghhenen u a dondo ne una time sha awashima u mnder u shin ku la. Shi una tese er ishimaverenkeghen i mnder u shin ku ia na se agee a tilen sha mimi shi lun a ieren i tangen iyol ga kpaa yô.
Baver We Kpa?
• Hii nan ve i yer Yehova ér ‘Aôndo u mbaumava’?
• Mlu u mba ve lu shin Sheol la ngu nena?
• Mba ve lu ken Gehena mba a ishimaverenkeghen i nyi?
• Mbagenev vea zua a mtsera ken “mnder u hemban doon” nena?
[Picture on page 23]
Mba ve sen shin Sheol er Aberaham nahan la cii a va nder ve
[Pictures on page 24]
Hii nan ve Adam man Ifa man Kain kua Yuda Isekarioti ve yem ken Gehena?