“Anmgbian Wou Una Nder”!

 1. Wannomso ugen yange ôr nyi u tesen ér un na jighjigh a ityendezwa i mnder u shin ku laa?

WANNOMSO ugen iti na ér Matthew, ngu a icôron uange, man angev mbu shon na yô, i pav un acin imôngo. Shighe u lu anyom ataankarahar la, un vea tsombor na ve lu nengen porogeram u sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova^® u i duen a mi hanma uwer la. Porogeram shon za zurum u been yô, i tese vidio i icam igen sha kwagh u shighe u a va nder ior asev mba ve kpe la shin ku se hide se lu vea ve imôngo la.b Mba nengen porogeram la mba been yô, Matthew kporom za kôr mbamaren nav ave, kaa ér: “Baba, Mama, ne nenge kpa? Aluer m kpe a kpe je kpa me va nder sha shighe u mnder u shin ku la. Ne fatyô u keghen mo, kwagh a za iyol ga.” U nenge er yange a saan mbamaren nav mbara iyol kpishi zum u ve fa er wan ve a ne jighjigh taveraa ér mba va nderen ior shin ku la kpa?

2-3. Doo u se henen sha ityendezwa i mnder u shin ku la sha ci u nyi?

² Se cii doo u se henen sha ityendezwa i Bibilo i er sha kwagh u mnder u shin ku la sha ashighe ashighe. (Yoh. 5:28, 29) Sha ci u nyi? Sha ci u se fa shighe u se gba icôron uange ga, shin shighe u or wase nana saa ku kpaa ga. (Orpa. 9:11; Yak. 4:13, 14) Shighe u se tagher a mbamzeyol mban yô, ishimaverenkeghen yase i sha kwagh u mnder u shin ku la ia wase se u taver ishima. (1 Tes. 4:13) Bibilo pase se wang ér Ter wase u sha la fa se tsembelee, shi se doo un ishima kpishi. (Luka 12:7) Gba u Yehova Aôndo una fa se tsembelee, sha er una va nder se shin ku kpa se lu a aeren a yange se vande lun a mi la her, shi se umbur akaa a ngise kpaa yô. Se doo Yehova ishima kpishi nahan a er kwagh u se fatyô u lun uma gbem sha won yô. Sha nahan yô, sea kpe a kpe je kpa, una va nder se shin ku!

³ Ken ngeren ne, se hii timen sha ityôkyaa i se fatyô u nan jighjigh ser mba va nderen ior shin ku yô. Se been yô, se tôv sha mkaanem ma ken Bibilo ma taver jighjigh wase, ma ma kaa ér: “Anmgbian wou una nder,” ma ma lu itinekwagh i ngeren ne la. (Yoh. 11:23) Maa se mase henen fan er se er ve se lu a ishimaverenkeghen ser mba va nderen ior shin ku kpôô kpôô yô.

 4. Cii man se na jighjigh a ityendezwa yô, saa se fa dedoo ser nyi? Tese ikyav.

⁴ Cii man se na jighjigh a ityendezwa yô, saa ka se fa dedoo ser or u nan lu tôndon zwa a vese la nan ngu a isharen kua tahav mbu nana fatyô u kuren ityendezwa la yô. De se tese ikyav. Tôô ase wer mngerem sar avenge vihi ya wou. Nahan ijende you igen va tôndo zwa a we ér ‘Me wase u hide maa iyou igen,’ man nan ôr sha mimi u nan je. Nahan u nenge wer mimi je nan soo u wasen we. Aluer nan fa tom u maan kwagh la tsema tsema, shi nan ngu a ikyav mbi maan kwagh tsembelee yô, u fa je wer mimi je nan ngu a tahav shin nana fatyô u eren kwagh u nan tende zwa la. Nahan u na jighjigh a ityendezwa i nan la. Ityendezwa i Aôndo a er a vese sha kwagh u mnder u shin ku la di ye? Mimi je sar un shi ngu a tahav mbu una fatyô u eren kwagh u a tende zwa laa?

5-6. Er nan ve se fe ser mimi je sar Yehova u va nderen mbakpenev shin kuu?

⁵ Sar Yehova u va nderen mbakpenev shin kuu? Sar un je ka u henen a hen ga. Yange na iorov imôngo nger ityendezwa na i va nderen mbakpenev shin ku la ken Bibilo. (Yes. 26:19; Hos. 13:14; Mpa. 20:11-13) Man Yehova ka una tôndo zwa u eren kwagh yô, a er kwagh la keng. (Yos. 23:14) Jighilii yô, ka Yehova toon toon u va nderen mbakpenev shin ku. Se fatyô u ôron nahan sha ci u nyi?

⁶ Hen ase sha mkaanem ma Yobu yange ôr ne. Yange fa dedoo ér aluer un kpe a kpe je kpa, a sar Yehova u hiden nengen a na uma. (Yobu 14:14, 15) Nyian kpa, kape i sar Yehova u hiden nengen a mbacivir un mba ve kpe la je la. Sar un kpishi u nderen ve ve hide ve lu uma, ve lu gbang gbang, shi i saan ve iyol. Ior ubiliôn imôngo mba yange ve zua a ian i fan Yehova ga tsô ve kpe kera la di ye? Ve kpa Aôndo wase u se doo un ishima la soo u va nderen ve shin ku. (Aer. 24:15) A soo ér ve zua a ian i yan ijende a na, nahan ve lu uma gbem sha won shin tar. (Yoh. 3:16) Kwagh ne tese wang ér, mimi je sar Yehova u va nderen mbakpenev shin ku.

7-8. Er nan ve se fe ser mimi je Yehova ngu a tahav mbu nderen mbakpenev shin kuu?

⁷ Yehova ngu a tahav mbu nderen mbakpenev shin kuu? Ngu a tahav je ka u henen a hen ga. Un ka Aôndo “U Hemban Agee Cii.” (Mpa. 1:8) Nahan ngu a tahav mbu una fatyô u hemban hanma orhyom cii, kua ku je kpaa. (1 Kor. 15:26) Ka sea fa nahan yô, se zua a agee kua ishimasurun. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen yô, iti na ér Emma Arnold. Un vea tsombor na yange ve tagher a atsan a karen jighjigh u nan ve kpishi shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar la. Emma yange ôr kwagh u surun wan na u kwase ishima sha ku u ior nav mba ve kpe ken afo a mbakwarev a Mbanazi la. A kaa ér: “Aluer ka u ior mba ve kpe la vea kera fatyô u hiden lun uma ga yô, tese je ér orhyom wase ku hemba Aôndo agee je la ga?” Kpa kwagh a fatyô u lun nahan ga cii. Sha kpôô yô, kwagh môm u hemban Yehova agee ngu ga. Aôndo u hemban agee cii, u a gbe uma la ngu a tahav mbu nderen mba ve kpe la ér ve hide ve lu uma.

⁸ Kwagh ugen u a ne ve se fe ser Aôndo ngu a tahav mbu hiden nderen mba ve kpe la yô, ka sha ci u kwagh hungur un mayange ga. Yer hanma ishan sha iti i i, shi mba ve kpe la cii ngu umbur hanma ve. (Yes. 40:26) Una fatyô u umbur kwagh u hanma or u una va nder nan cii vindi vindi. (Yobu 14:13; Luka 20:37, 38) Er aeren a ve man mluashe ve, man mbamhen vev, man akaa a yange er ve ken uma ve, kua akaa a vea umbur kpaa.

 9. Er nan ve u ne jighjigh a ityendezwa i Yehova a er u va nderen mbakpenev shin ku ken hemen laa?

⁹ Kwagh ne tese wang ér se fatyô u nan jighjigh a ityendezwa i Yehova a er u va nderen mbakpenev shin ku ken hemen la. Sha ci u se fa dedoo ser, sar un u eren kwagh ne, shi ngu a tahav mbu eren nahan. Shi kwagh ugen u a ne ve se ne jighjigh a ityendezwa i Aôndo a er u va nderen ior shin ku la yô, ka sha ci u Yehova vande eren kwagh nahan. Sha ayange a i ngeren Bibilo la, Yehova na mba jighjigh mbagenev tahav kua Yesu kpaa, ve nder ior shin ku. De se time sha kwagh u mnder u shin ku ugen i u i nger ken Yohane ityough 11, u a pase er Yesu yange nder or shin ku yô.

10. Ka nyi yange i er ken Betani shighe u Yesu per yande la lu za pasen kwagh laa? (Yohane 11:1-3)

¹⁰ Ôr Yohane 11:1-3. Hen ase sha kwagh u yange za hemen hen gar u Betani, shighe u inyom i 32 la zurum u been la. Yesu lu a ior mba ve ya ijende a na kangenaa yô, hen gar ne. Lu Lasaru man anmgbianev nav mba kasev uhar, Maria man Marta. (Luka 10:38-42) Kpa Lasaru va gba angev, nahan ishima nyian anmgbianev nav mba kasev mbara kpishi. Ve tindi ér i za kaa Yesu. Hen shighe ne, Yesu lu Yordan yande la. Gema mough hen Betani za per yem hen ijiir i Yesu lu la kuma zende u ayange ahar nahan. (Yoh. 10:40) Kwagh er vihi yô, Lasaru kpe sha iyange i ior mbara za nyôr ape Yesu lu la. Shin er Yesu fa er ijende na sember kpen nahan kpa, hide tsa hen ijir la kuma ayange ahar cii ve mough u yemen ken Betani ye. Nahan shighe u Yesu za nyôr ken Betani la, Lasaru kpe ayange kar anyiin. Kpa Yesu lu a awashima u eren kwagh u una wase azende a na, shi una va Aôndo a icivir yô.—Yoh. 11:4, 6, 11, 17.

11. Ka nyi se hen sha kwagh u ijende ken kwagh u Bibilo i ôr nee?

¹¹ Se hen kwagh sha kwagh u ijende ken kwagh u Bibilo i ôr ne. Shighe u Marta man Maria tindi loho hen Yesu la, ve tindi ér i za kaa un a va ken Betani ga. Ve gba kaan tsô ér i za kaa un yô, u a doo un ishima la gba angev. (Yoh. 11:3) Shighe u Lasaru kpe la, Yesu yange ma fatyô u nderen un hen ape lu la, shin er lu ica nahan kpaa. Kpa Yesu soo ér una za ken Betani una za lu vea azende a na, Maria man Marta. U ngu a ijende i aluer kwagh tser u man u pine nan iwasen ga kpa nana wase u yôô? Aluer u ngu a imba ijende la yô, u fatyô u suur sha nan wer nana wase u sha shighe u “ayange a ican.” (Anz. 17:17) Se lu nen imba ijende la, er Yesu nahan. Shi de se nenge kwagh ugen u yange er ken kwagh u za hemen ne yô.

12. Yesu yange tôndo zwa a Marta ér nyi, man lu u una fatyô u nan jighjigh a ityendezwa la sha ci u nyi? (Yohane 11:23-26)

¹² Ôr Yohane 11:23-26. Tsô Marta ungwa ér Yesu zurum a Betani, maa a kar fese a za kohol un sha gbenda, a kaa a na ér: “Tere, yange wea lu heen yô, anmgbian wam ma a kpe ga.” (Yoh. 11:21) Yesu yange ma fatyô u been Lasaru angev, kpa Yesu soo ér una er kwagh u kpilighyol, a tôndo zwa ér: “Anmgbian wou una nder.” Shi ôr Marta kwagh ugen u una wase un u seer nan jighjigh a ityendezwa na ne yô, a kaa ér: “Mo m ngu mnder u shin ku man uma.” Aôndo na un tahav mbu nderen mbakpenev shin ku. Cii man shighe ne yô, Yesu vande nderen gumkwase ugen u kpe ica lu a gba ga yô, shin ku. Shi nder gumor ugen kpaa, man ikyav tese ér lu sha iyange i gumor shon kpe la je nder un ye. (Luka 7:11-15; 8:49-55) Kpa, una fatyô u nderen or u nan kpe ayange a kar anyiin shi nan hii u hôôn yôô?

13. Yohane 11:32-35 kaa ér Yesu yange nenge Maria kua mbagenev lu vaan nahan, er nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹³ Ôr Yohane 11:32-35. Ta ase ashe nenge a kwagh ugen u yange er ne ken ishima you. Maria, anmgbian u Lasaru u kwase ugen la due za kohol Yesu ape lu la, maa kimbir ôron Yesu kwagh u anmgbian na Marta vande ôron la, a kaa ér: “Tere yange wea lu heen yô, anmgbian wam ma a kpe ga.” Un kua mbagenev mba ve lu a na imôngo la cii ve ure kpishi. Er Yesu nenge shi ungwa ve lu vaan yô, sôô un ken ishima kpishi. Yange mhôônom kôr un a azende a na, nahan a haa mliam ashe. Yesu kav er or wou ka nana kpe i nyoon we kpishi yô. Nahan tese ér mimi je, yange sar un u karen a kwagh u na ve lu vaan la kera!

14. Kwagh u Yesu nenge Maria lu vaan ve er la tese se nyi sha kwagh u Yehova?

¹⁴ Kwagh u Yesu nenge Maria lu vaan ve er la, tese se er Yehova a lu Aôndo u zungwen mhôônom yô. Er nan ve se ôr nahana? Er i pase ken ngeren u yange se hen kasua u a kar la nahan, Yesu bee Ter na vindi vindi sha gbenda u a henen kwagh shi a nengen ior la. (Yoh. 12:45) Yesu yange vaa sha ci u kunya kôr un kpishi a azende a na a a lu zungwen ku u anmgbian ve la. Nahan se fa je ser Yehova kpa ka una nenge sea zungwe je sea vaan nahan, kape kunya ka u kôr un a vese kpishi je la. (Ps. 56:8) Ka keng kwagh ne una na u soo u seer kporom hen Aôndo wase u a zungwen mhôônom la.

15. Yohane 11:41-44 kaa ér ka nyi yange za hemen hen war u Lasaru? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁵ Ôr Yohane 11:41-44. Tsô Yesu va sôôn hen ape i ii Lasaru la maa, kaa ér i bugh iwen i i cir sha war na la kera. Kpa Marta venda, kaa ér una hii u human. Yesu gema kaa a na ér: “M vande ôron we je mer aluer u na jighjigh yô, u nenge a mhembe u Aôndo gaa?” (Yoh. 11:39, 40) Yesu maa kende ashe sha er msen ken igbar. Yange soo ér icivir i lu i Yehova sha kwagh u un sôôn eren la. Yesu maa kende kaa ér: “Lasaru, due ken won!” Maa Lasaru due ken war la! Kwagh u Yesu er ne lu kwagh u mbagenev hen ér a fatyô u eren ga yô.

16. Kwagh u i ôr ken Yohane ityough 11 la wase se u seer nan jighjigh a ityendezwa i mnder u shin ku la nena?

¹⁶ Kwagh u i nger ken Yohane ityough 11 la wase se u seer nan jighjigh ser mba va nderen ior shin ku. A wase se nena? Umbur ityendezwa i Yesu er a Marta la, a kaa ér: “Anmgbian wou una nder.” (Yoh. 11:23) Yesu ngu a isharen kua tahav mbu eren kwagh u a tende zwa ne vough er Ter na nahan. Mliam ma vaa la tese er i sar un kpishi u va karen a ku kera, kua mliam ma ku u ne ior ve lu vaan la yô. Yesu shi tese shighe u Lasaru due ken war la, er un lu a tahav mbu nderen mbakpenev shin ku yô. Shi hen sha kwagh u Yesu yange umbur Marta la kpaa, a kaa ér: “M vande ôron we je mer aluer u na jighjigh yô, u nenge a mhembe u Aôndo gaa?” (Yoh. 11:40) Se mba a ityôkyaa injaa i nan jighjigh ser, Aôndo una va nder mbakpenev shin ku er a tende zwa nahan vough. Nahan kpa, se er nan ve se seer nan jighjigh ser mba va nderen ior shin ku kpôô kpôô?

17. Shighe u se lu ôron kwagh u ior mba yange i nder ve shin ku la ken Bibilo yô, ka nyi i gbe u se umburu?

¹⁷ Ôr akaa a Bibilo i ôr sha kwagh u ior mba yange i nder ve shin ku la, shi hen sha mi. Bibilo ôr kwagh u iorov anigheni mba yange i nder ve shin ku ve hide ve lu uma shin tar yô.c Hanma ve yô, time sha akaa a Bibilo i ôr sha kwagh u nan la zulee. Shighe u u lu eren nahan yô, umbur wer ior mbara cii lu uumace er se nahan. Lu nomso man kasev man mbayev. Ver ishima sha akaa a u fatyô u henen ker yô. Shi nenge er hanma mnder u shin ku yô, a tese ér sar Aôndo kpishi u va nderen ior shin ku, shi ngu a tahav mbu eren nahan kpaa yô. U hemban cii yô, hen sha mnder u shin ku u Yesu la. Ken ior mba yange i nder ve shin ku cii, ka mnder u shin ku u Yesu la a hembe lun kwagh u vesen ye. Umbur wer yange ior uderi imôngo nenge a Yesu sha ashe ve, zum u i nder un shin ku kera yô. Ka nahan se lu a jighjigh u nan taveraa ser, mba va nderen ior shin ku ye.—1 Kor. 15:3-6, 20-22.

18. U er nan ve atsam a a ter kwagh u ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la aa hemba wasen we? (Shi nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

¹⁸ Waan “atsam a civir Aôndo” a a ter kwagh u ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la.d (Ef. 5:19) Atsam ne ka a na yô, se nenge ser mba va nderen ior shin ku kpôô kpôô, shi se seer nan jighjigh a ityendezwa i doon kpishi ne. Ungwan a, shi henen a sha er u fatyô u wan a tsembelee yô. Shi shighe u ne lu eren mcivir u hen tsombor yô, time nen sha kwagh u asember a atsam ne a lu ôron yô. Kôr asember a hanma icam ken ityou, shi henen sha mi zulee, sha er aa kôr u ken ishima, shi u seer lun a jighjigh u nan yô. Nahan aluer u tagher a zayol u una fatyô u wuan we, shin or wou nan saa ku je kpa, jijingi u Yehova una wase u u umbur atsam ne, nahan aa sur u ishima, shi aa na u agee.

19. Ka akaa a nyi nahan se fatyô u tan ashe nengen a mi sha kwagh u mnder u shin kuu? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “Ka Nyi Akaa Nahan U Va Pine Ve?” la.)

¹⁹ Ta ashe ken ishima nenge er a va lu u ken paradiso yô. Yehova gba se sha gbenda u se fatyô u tan ashe nengen mlu wase ken hemen yô. Nahan ka se ta ashe se nenge er a va lu se ken tar u he la yô. Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “Ka m tôô shighe kpishi m hen sha kwagh u tar u he er me va lu ker ve a lum la, je yô i lum er m ngu ungwan ihyuma i ufaluwa ken Paradiso nahan.” Ta ase ashe ken ishima you nenge er u va zua vea nomso man kasev mba sha ayange a i ngeren Bibilo mbara yô. Ka an ken a ve u lu veren ashe u va nengen a nanaa? Ka nyi akaa nahan u va pine ve? Shi hen er u va hide u lu vea ior ou mba ve kpe kera la yô. Hen sha akaa a u hii ôron a ve yô, shi ta ashe nenge er u va kuve ve, man er a saan we iyol u nengen a ve yô.

20. Ka nyi se soo ser se za hemen u erene?

²⁰ Se wuese Yehova kpishi sha kwagh u ityendezwa na i va nderen ior shin ku la. Se na jighjigh ser ityendezwa na ne ia kure sha mi, sha ci u sar Yehova kpishi u va nderen ior shin ku, shi ngu a tahav mbu eren nahan. Sha nahan yô, se za nen hemen u seer nan jighjigh a ityendezwa i injaa ne. Aluer se mba eren nahan yô, se hemba kporom hen a Aôndo wase cii, un u a tende zwa a hanma wase ér, ‘Ior ou vea nder’ la.