“Gba Keng u Se Ungwa Imo i Aôndo u A Lu Orhemen La”

1-3. (a) Yange mbaapostoli er nyi ve i za a ve ken koti u Sanhederin i lu ôron ve ijiri, man ka mpin u nyi a gem a dughu? (b) Er nan ve kwagh a gbe se sha gbenda u mbaapostoli er kwagh laa?

YANGE ishima vihi ujôôji mba koti u Sanhederin la ker kpen kpen! Yange i wa mbaapostoli mba Yesu kwagh iyol, nahan i va a ve ken atejir ne i lu ôron ve ijir. I kaa ér ve er nyi? Yosev Kayafa u lu pristi u vesen man pesiden u koti u Sanhederin la, ôr kwagh a ve sha ishima vihin nahan ér: “Se ta ne icin gbang gbang ser, de nen u tesen ken iti ne gaa?” Pesiden u ishima vihi un kpishi ne soo u yilan iti i Yesu tsô kpaa ga. Kayafa za hemen kaa ér: “Ne iv Yerusalem a ityesen yen, ne soo ner se ya ibo i awambe a or ne keng.” (Aer. 5:28) Kwagh u soo u ôron la wanger. Lu kaan ér de nen u pasen kwagh, kpa aluer ne de ga yô, se tsaha ne!

² Nahan mbaapostoli er nena? Ka Yesu u Aôndo na un tahav la, yange wa ve tom u pasen kwagh la ye. (Mat. 28:18-20) Mbaapostoli mban vea cia mbahyomov vev vea de u pasen kwagha? Shin vea taver ishima vea tile dông vea za hemen u pasen kwagha? Kpa mpin u vesen u lu yô, ka un ne: Vea ungwa imo i Aôndo shinii a lu imo i ioro? Fese je maa Peteru mough lam sha ci u mbaapostoli cii. A ôr kwagh wang, a ashe a cian shio.

³ Er se lu Mbakristu mba mimi yô, kwagh gba se sha gbenda u mbaapostoli er kwagh shighe u koti u Sanhederin lu tan ve mciem iyol la. Se kpa, Aôndo na se tom u pasen kwagh man er se lu eren u la alaghga a tôv se a ican. (Mat. 10:22) Alaghga mbaahendanev vea nôngo ér vea yange tom wase sha igbenda igen shin vea cir u kuaa. Nahan se er nena? Aluer se hen sha kwagh u mbaapostoli er ve i yem a ve i lu za ôron ve ijir ken koti u Sanhederin la yô, kwagh la una wase se kpen kpen.a

4, 5. Er nan ve Kayafa man Mbasadushi “iv a iyuhwe ken ishima”?

⁴ Umbur wer shighe u i ta Peteru man Yohane icin sha kwa hiihii ér ve de u pasen kwagh la, ve kaa ér: “Se fatyô u den u ôron akaa a se ongo man a se nenge la ga.” (Aer. 4:20) Yange mba za ôron ve ijir ken koti u Sanhederin mba been kera yô, Peteru man Yohane kua mbaapostoli mbagenev mbara cii za hemen u pasen kwagh ken tempel. Mbaapostoli yange ve er uivande mba vesen er u been ior iangev shi zendan azôv ken a ve kera nahan. Yange ve er kwagh ne hen “Varenda u Solomon”, zegetembe u lu ken tempel, u Mbayuda ve lu her kpishi, u lu vegher u sha ityoughkitaregh la. Ikyav tese ér yange Peteru a karen yô, jijingi na a gba mure sha ior, a bee ve angev! Ior kpishi mba i bee ve angev la lumun loho u dedoo. Kwagh ne na yô, “ingyegh ki mba nan Ter jighjigh lu seer a seer, nomso man kasev lu kpishi.”—Aer. 5:12-15.

⁵ Kayafa man nongo u kwaghaôndo u Mbasadushi, u un kpa lu ker la “iv a iyuhwe ken ishima,” nahan ve kaa ér i kôr mbaapostoli i za wuhe ve ken purusu. (Aer. 5:17, 18) Er nan ve ishima vihi Mbasadushi ker yum nahana? Mbaapostoli lu tesen ér i nder Yesu shin ku, kpa Mbasadushi na jighjigh ér mnder u shin ku ngu ga. Mbaapostoli yange ve lu tesen ér saa ior vea na Yesu jighjigh keng ve vea war ye, kpa Mbasadushi lu cian ér aluer ior lumun ér Yesu ka orhemen ve yô, gomoti u Mbaroma una tsaha ve. (Yoh. 11:48) Man kape lu je ve Mbasadushi kange ishima ér vea yange mbaapostoli je la!

 6. Ka ityôkyaa i vesen i nyi i ne ve i tôvon ior mba Yehova a ican nyiana, man kwagh ne kpiligh se iyol ga sha ci u nyi?

⁶ Nyian kpa, ityôkyaa i vesen i i ne ve i tôvon ior mba Yehova a ican yô, ka sha ci u mbahemenev mba kwaghaôndo u aiegh ka ve tuur mbagenev ken ityô ér ve tôv ve a ican. Ashighe kpishi mbahemenev mba kwaghaôndo mban ka ve tuur ugomoti man mbaabaver ken ityô ér ve yange tom wase u pasen kwagh la. Doo u kwagh ne una kpiligh se iyolo? Mayange ga cii. Loho wase ka u wase ior u fan ér atesen a mbahemenev mba kwaghaôndo ve tesen la cii ka a aiegh. Mbaasemaamimi ka vea ngohol loho u dedoo ne yô, mba kera ne jighjigh a atesen a aiegh shin dondon aeren a ityôô ga. (Yoh. 8:32) Ka nahan ve mbahemenev mba kwaghaôndo ve kôr se ihyom shi ve tôvon se a ican sha ci u loho wase ye.

7, 8. Kwagh u ortyom yange kaa a mbaapostoli ér ve er la yange wase ve nena, man ka mpin u nyi se fatyô u pinen ayol ase?

⁷ Shighe u mbaapostoli lu ken purusu lu keghen ijir la, alaghga tsô ve lu henen ér mbahyomov vev vea va wua ve sha ci u jighjigh ve u nan. (Mat. 24:9) Kpa tugh mbu il yô, kwagh u kpiligh iyol ugen u ve ver ishima ér una er ga yô, gema er. Yange “ortyom u Yehova bugh ihinda i purusu la.”b (Aer. 5:19) Ortyom la maa ôr ve kwagh u vea er yô, ér: “Za tile nen ken tempel, ôron nen ior akaaôron” a ne lu vanden ôron ve la. (Aer. 5:20) Kwagh u ortyom la ôr a mbaapostoli la, na ve vangertiôr ér yange ve lu eren kwagh u vough je ka u henen a hen ga. Shi mkaanem ma ortyom man alaghga yange ma taver ve ishima u zan hemen u tilen dông aluer ka nyi je i er kpaa. Er mkaanem mara seer taver jighjigh u mbaapostoli shi ma seer taver ve ishima yô, “ve za nyôr ken tempel tugh tugh, ve gba tesen.”—Aer. 5:21.

⁸ Hanma or yô nana pine iyol i na ér ‘Me fatyô u lun a jighjigh u nan man ishimataver i i gbe u me lu a mi ve me za hemen u pasen kwagh ken imba mlu ne la kpa?’ Se za hemen u “eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe” sha ci u se fa ser tom u injaa ne mbatyomov mba suen u.—Aer. 28:23; Mpa. 14:6, 7.

9-11. Yange atejir u Sanhederin la kaa a mbaapostoli ér ve de u pasen kwagh, nahan ve er nena, man ve ver Mbakristu mba mimi ikyav i dedoo nena?

⁹ Kayafa man mbaajiiriv mba ken Sanhederin yange ve wa iyol ve kegh a kegh u tsahan mbaapostoli. Er ve fa kwagh u za hemen ken purusu la ga yô, atejir na mbakuran tempel la wada ér ve za dugh mbaapostoli ve va a mi. Nenge er yange a kpiligh mba kuran tempel iyol kpishi, zum u ve za nenge a mbaapostoli ken purusu ga yô, sha ci u “mbakuran tile sha ihinda” i purusu lu kuran shi i senda ihinda i purusu gbang gbang. (Aer. 5:23) Ica i gbe ga yô, orvesen u mbakuran tempel la va kav ér mbaapostoli hide yem ken tempel, mba za eren shiada sha kwagh u Yesu Kristu man lu tom u ve lu eren ve i va kôr ve i za wuhe ken purusu je la! Maa fele je orvesen u mbakuran tempel la hide yem ken tempel vea ior nav sha u vea za kôr mbaapostoli vea yem a mi hen Sanhederin yô.

¹⁰ Er i pase ken mhii u ityough kin nahan, mbahemenev mba kwaghaôndo mba ishima vihi ve ker kpishi mban ve vande tan mbaapostoli icin gbang gbang ér ve de u pasen kwagh. Nahan mbaapostoli kaa ér nyi? Peteru maa mough ôr kwagh sha ci u mbaapostoli cii ér: “Gba keng u se ungwa imo i Aôndo u a lu orhemen la, a lu i ior ga.” (Aer. 5:29) Mbaapostoli maa ver ikyav i dedoo i Mbakristu mba mimi cii ve lu dondon zan zan nyian yô. Er Aôndo a kaa a vese ér se ungwan imo i mbahemenev nahan kpa, mba a ian i kaan ér se de u eren ishima i Aôndo ga. Nahan sha ayange ase ne kpa, aluer ‘mbautahav mba ve hemen se la’ cir tom wase u pasen kwagh la kpa, mayange se de u eren tom wase u pasen loho u dedoo la ga. (Rom. 13:1) Kpa ka se ker igbenda i zan hemen u eren shiada sha kwagh u Tartor u Aôndo vighe vighe i mbautahav mbara vea fa ga yô.

¹¹ Mbaapostoli mba ôron kwagh sha ishimataver nahan yô, ishima vihi ujôôji mbara ker je pev. Maa ve kange ishima “u been” a mbaapostoli sha. (Aer. 5:33) Yange mbaapostoli hen ér a wua ve, kpa Yehova yima ve sha gbenda u kpilighyol!

12, 13. (a) Gamaliel yange wa ujôôji mbagenev kwagh ér nyi, man yange ve er nena? (b) Yehova una fatyô u eren kwagh sha ci u ior nav nyian nena, man aluer a de ér se ‘ya ican sha kwagh u perapera je kpa,’ doo u se umbur ser nyi?

¹² Gamaliel “or u tesen Atindi, u ior cii naan un icivir” la, mough sha lam.c A shi nan kpa, ujôôji mbagenev yange ve naan jôôji ne icivir kpen kpen. Sha ci u yange “na zwa ér i hila due a [mbaapostoli] ken won” nahan ujôôji mbagenev mbara kpa lumun. (Aer. 5:34) Gamaliel maa ôr kwagh u mba yange ve mough ve hendan a Mbaroma la, a kaa ér yange mbahemenev mba ior mba hendan kwagh la vea kpeen je kwagh u nongo shon u bee, maa a kaa a ujôôji mbara ér ve wa ishima a mbaapostoli shi ve de yangen ve u pasen kwagh ga, kera ga je kpa orhemen ve sember kpen. Gamaliel yange ôr kwagh ne sha gbenda u kighir ve a kighir ga. A kaa ér: “De we nen ave sha kwagh u ior mban ga, de nen ve. Gadia aluer mhen ne, shin tom ne ka u ior yô, a va kar a u kera; kpa aluer ka u Aôndo yô, ne fatyô u karen a ve kera ga. Nahan ne de ga yô, alaghga ne lu nôngon ityav a Aôndo iyol na je kpaa.” (Aer. 5:38, 39) Ujôôji mbara yange ve ungwa kwaghwan na la. Nahan kpa, ve gbidye mbaapostoli mbara shi ve na ve wada ér “ve de u ôron kwagh ken iti i Yesu.”—Aer. 5:40.

¹³ Nyian ne kpa, Yehova una fatyô u mgbeghan ior mba lun a tahav er Gamaliel nahan sha u yiman ior Nav. (Anz. 21:1) Yehova una fatyô u eren tom a jijingi na u mgbeghan mbahemenev man mbaajiriv kua mbawanatindi mba lun a tahav u eren kwagh sha er awashima na a kure vough yô. (Neh. 2:4-8) Kpa aluer a de ér se ‘ya ican sha ci u kwagh u perapera je kpa’ doo u se umbur akaa ahar ne. (1 Pet. 3:14) Hiihii yô, Aôndo una na se agee a wan ishima. (1 Kor. 10:13) Sha uhar yô, mbaahendanev mbara vea “fatyô u karen” a tom u Aôndo kera ga.—Yes. 54:17.

14, 15. (a) Yange i gbidye mbaapostoli nahan ve er nena, man lu sha ci u nyi? (b) Ôr kwagh u yange er u a tese ér ior mba Yehova ka ve wa ishima saan saan yô.

¹⁴ Yange i gbidye mbaapostoli nahan, iyol kpe ve shin ve de u pasen kwagha? Mayange ga cii! yange “ve due sha ashe a Sanhederin cii, ve lu ember.” (Aer. 5:41) Ve lu “ember” ér nyi? Yange ve lu ember ér i gbidye ve nahan doo ve yum ga. Yange ve lu ember sha ci u ve fa je ér mba tôvon ve a ican, sha ci u mba civir Yehova sha mimi shi mba dondon Orveren Ikyav i Dedoo, Yesu.—Mat. 5:11, 12.

¹⁵ Se kpa ka sea yaan ican sha ci u loho u dedoo er anmgbianev asev mba sha ayange a mbaapostoli la nahan, se ember kpishi. (1 Pet. 4:12-14) Se mba ember sha ci u mba anger se, shin mba tôvon se a ican shin sha ci u i za wuhe se ken purusu ga. Kpa ka i saan se iyol, sha ci u se mba civir Yehova sha mimi. Nenge ase ikyav i anmgbian ugen u i yer iti na ér, Henryk Dornik u yange ya ican kpishi sha ikyev i ugomoti mba kighir ior yô. A umbur nahan ér, ken uwer u Agusutu inyom i 1944 la, gomoti va kôr un kua anmgbian na za wuhe ken afo a mbakwarev. Mbaahendanev mbara kaa ér: “U fatyô u meen ve wer ve er kwagh môm môm ga. Er ve fe ér a fatyô u wuan ve sha ci u jighjigh ve yô, hemba saan ve iyol.” Anmgbian Dornik kaa ér: “Yange m soo u kpen ga, kpa er shighe u i lu tôvon mo a ican la, m za hemen u civir Yehova sha mimi shi m taver ishima her shi m lu a icivir yam her yô, kwagh la na saan mo iyol.”—Yak. 1:2-4.

16. Mbaapostoli yange ve kange ishima u eren shiada vighe vighe nena, man se mba dondon gbenda ve u pasen kwagh la nena?

¹⁶ Yange mbaapostoli hide hii u pasen kwagh a shighe u vihin shio. “Ve za hemen u tesen ayange ayange ken tempel man sha uya uya, ve lu yôôn loho u dedoo sha kwagh u Yesu, u a lu Kristu la,” ve cia ga.d (Aer. 5:42) Mbapasenkwagh mba tseen asema mban yange ve kange ishima u eren shiada vighe vighe. Umbur wer yange ve za pase ior loho ne sha uya vev, er Yesu Kristu tese ve ér ve eren nahan. (Mat. 10:7, 11-14) Kape i lu je ve yange ve iv Yerusalem a ityesen ve je la. Nyian ne, i fa Mbashiada mba Yehova ér mba dondon gbenda u mbaapostoli pasen kwagh la. Ka se nôngo se za hen hanma ya u hen haregh u se pasen kwagh la, sha u tesen ér se kpa se soo u eren shiada vighe vighe, nan hanma or ian i ungwan loho u dedoo. Yehova ver tom wase u pasen kwagh sha uya uya la kpa? Een, a ver yum! Ior umiliôn imôngo ungwa loho u Tartor ne ken ayange a masejime ne, man mbagenev kpishi yange ve hii ungwan u shighe u Orshiada nan za kema ve uwegh sha hunda yô.

17-19. Ka ikyaa i van a mpav i nyi yange tiônnongo u Kristu tagher a mi, man yange mbaapostoli na zwa ér i er nyi sha u sôron zayol shono?

¹⁷ Tiônnongo u i sember bughun ne tagher a ikyaa i a nenge sha mi ga yô, kwagh la una fatyô u van a mpav hen atô ve yô. Lu nyi kwagha? Mbahenen mba i lu eren ve batisema la cii ve lu mbavannya ken Yerusalem shi ve soo u seer henen kwagh cii ve vea hide vea yem ken uya vev ye. Mbahenen mba ken Yerusalem cii lu kohol inyaregh sha asema ave sha u i yam mbavannya mban kwaghyan shi i nenge sha mba mgbe vev mbagenev yô. (Aer. 2:44-46; 4:34-37) Maa zayol va due u gba u mbaapostoli vea nenge sha mi tsembelee ga yô, mzough una lu ga yô. Lu nyi zayol laa? Yange i lu nan kasev mba côgholov mba Mbayuda mba lamen zwa Grika “kwaghyan ayange ayange ga.” (Aer. 6:1) Kpa kasev mba côgholov mba Mbayuda mba lamen zwa Heberu la yô, i lu nan ve kwaghyan vough vough. Zayol ne lu msange u sha dooshima man ka akaa kpuaa tseegh aa fatyô u van a mpav a hemba ikyaa ne ye.

¹⁸ Mbaapostoli mba ve lu eren tom u mbahemenev mba Shin Itine ken tiônnongo u ior lu seer a seer ne nenge ér, ‘Doo u vea undu tom u pasen mkaanem ma Aôndo vea hide a karen kwaghyan ga,’ aluer ve er nahan yô, kwagh la a tese kwaghfan ga. (Aer. 6:2) U been a zayol la yô, ve na zwa ér mbahenen ve ker iorov utaankaruhar mba ve “iv a jijingi man kwaghfan” mba mbaapostoli vea ver ve sha tom u “hange hange ne” yô. (Aer. 6:3) Yange gba u a zua a ior mba ve kom yô, vea er tom ne sha ci u ikyav tese ér, tom ne lu tom u karen kwaghyan tseegh tsô ga, kpa wa u nengen sha inyar shi yamen akaa shi ngeren akaa a ve lu yamen la shin inya vough vough. Ior mba i tsua ve la cii lu a ati a ken zwa Grika man alaghga kwagh la na ishima hemba gban kasev mba côgholov mba ishima doo ve ker ga mban shimi. Yange mbaapostoli mba eren msen shi mba henen sha kwagh ne zulee yô, ve tsua iorov utaankaruhar mban ve ver ve sha tom u “hange hange ne.”e

¹⁹ Er i tsua iorov mba utaankaruhar mbara i ver ve sha tom u karen kwaghyan yô, kwagh la tese ér gba u vea kera er tom u pasen loho u dedoo gaa? Mayange ga cii! Môm ken a ve yô, lu Sefanu u lu u una va pase loho u dedoo sha gbashima man sha ishimataver la. (Aer. 6:8-10) Orgen ken a ve yô, lu Filibu, u i yilan un kpaa ér “orivangeli” la. (Aer. 21:8) Ikyav tese wang ér, iorov mba utaankaruhar mban za hemen u pasen loho u Tartor sha gbashima.

20. Nyian ne, ior mba Aôndo ka ve dondo ikyav i mbaapostoli la sha gbenda u ve tsuan mbatamen man mbashiren tiônnongo la nena?

²⁰ Nyian ne, ior mba Yehova ka vea tsuan ior mba vea ver ve mbakuran ken tiônnongo yô, ve dondo ikyav i mbaapostoli la. Gba u amba a ior la a henen kwagh er Yehova nahan shi vea tese ér mba umen ityamegh ki jijingi ken uma ve. Mbahemenev mba Shin Itine tese ér, aluer or nan ngu a aeren a Ruamabera la yô, nan kuma u a ver nan ortamen shin orshiren tiônnongo ken tiônnongo u Kristu.f (1 Tim. 3:1-9, 12, 13) Nahan mba ve lu a aeren ne la, a fatyô u kaan ér ka icighan jijingi je a tsough ve ye. Nomso mba eren tom kpoghuloo mban, ka ve nenge sha akaa a hange hange kpishi. Ikyav i tesen yô, mbatamen ka ve sôr akaa sha er a wase mba beenyol mbajighjigh mba i gbe u a na ve iwasen la yô. (Yak. 1:27) Mbatamen mbagen mba eren tom u maan Ayou a Tartor, mbagenev mba nengen sha mbamkohol mba vesen, mbagen di mba ken Kômatii u Wasen sha Kwagh u Iyouci hen ijiir ve. Mbashiren tiônnongo ka ve wase tiônnongo sha igbenda kpishi, nahan mbatamen di ve gema ve eren tom u sôron anmgbianev shi tesen ken tiônnongo. Er mbatamen kua mbashiren tiônnongo ve lu a tom ken nongo u Yehova nahan kpa, gba u vea za hemen u pasen loho u dedoo u Tartor.—1 Kor. 9:16.

21, 22. Ka nyi i tese ér, Yehova yange ver tiônnongo u he u sha ayange a mbaapostoli laa?

²¹ Sha iwasen i Yehova yô, mbaahendanev fatyô u hemban tiônnongo u he ne ga shi ve fatyô u nôngon a zayol u yange ma va a mpav hen atô ve la je kpaa. Ikyav tese wang ér, Yehova lu veren ve sha ci u Bibilo kaa ér: “Kwaghôron u Aôndo za hemen u samber, shi mbahenen lu ngeen kpishi seer a seer ken Yerusalem; shi ikpela i upristi kpishi na jighjigh.” (Aer. 6:7) Ngun ka di ripoti môm ken atô u uripoti kpishi mba se ôr kwagh ve ken takeda u Aerenakaa u tesen er Yehova lu veren tiônnongo la yô. (Aer. 9:31; 12:24; 16:5; 19:20; 28:31) Nyian ne ka sea ungwa ripoti er tom u Tartor ne u lu zan hemen ken avegher a tar ne agen nahan ishima i taver se ga he?

²² Sha ayange a mbaapostoli la mbahemenev mba kwaghaôndo mba ishima vihi ve la, soo u den u tôvon Mbakristu a ican ga. Lu u ica a gba ga je tsô, a seer tôvon ve a ican. Yange ica i gba ga je maa, i hii u tôvon Sefanu a ican kpoghuloo er se nenge ken ityough ken ki ki dondo kin nahan.