De Norom Ikyaa Ga, Lu A Mnenge U Vough
“Umbur ve ve̱ . . . de norom ikyaa ga.”—TITU 3:1, 2, NW.
1, 2. Ruamabera ôr nyi sha kwagh u mnorom u norom ikyaa ga laa, man ka vough sha ci u nyi?
YEHOVA, Ter wase u sha u doon ishima la hemba kwaghfan cii. Er a gbe se yô, se soo ser a hemen se. (Ps. 48:14) Orhenen Yakobu u lu Orkristu la kaa ér: “Kwaghfan u a dugh Sha yô, hiihii ka u wang, shi ka u bem kpaa, man u sar sar, man u norom ikyaa ga, a iv a mhôônom ma zungwen kua atam a dedoo, ka u sangen sha dooshima ga man shi u imangeregh kpaa ga.”—Yak. 3:17.
2 Apostoli Paulu wa se kwagh ér, “ior cii ve̱ fa ishimawan yen [shin ieren i norom ikyaa ga la] doo doo.”a (Fil. 4:5) Ka Kristu Yesu a lu Ter man Ityough ki tiônnongo u Kristu ye. (Ef. 5:23) Nahan doo u se cii se eren kwagh sha kwaghfan shi se lumun hemen u Kristu shi se norom ikyaa sha kwagh a mbagenev kpaa ga.
3, 4. (a) Ôr averen a se fatyô u zuan a mi shighe u se norom ikyaa ga la. (b) Kanyi se time sha mini?
3 Ka sea lu a ieren i norom ikyaa ga la yô, se zua a averen kpishi. U tesen ikyav yô, shighe u i va fa awashima u mba wan tswam ken tar u Ingila yô, lu inja er mba nyôron igirgi i purugh cii vea dondo atindi a i wa sha kwagh u akaa a ior nyôron igirgi a mi, aa i vande lumun ér ior ve nyôron igirgi a mi la nahan. Shighe u se lu nahan mato yô, ka se nenge er i doo u se norom ikyaa sha kwagh a mba nahan mato mbagenev ga, kpa se na ve ian ve kar, er shighe u se lu goom hen ijuan-gbenda i í yer ér round-about la nahan, sha er or a er aikyôr ga yô.
4 Kpa ka i taver se mbagenev kpishi u lun a ieren i norom ikyaa sha kwagh ga la. De se time sha akaa atar a aa wase se se kera norom ikyaa ga yô; akaa shon yô ka awashima wase man ieren yase sha kwagh u mba ve hemen se la man er se norom ikyaa ga se za kighir la.
Doo u Norom Ikyaa Ga sha ci u Nyi?
5. Kanyi yange i mgbegha kpan nan tsua a ishima i nan u lun sha ikyev i orvesen u nan er Tindi u Mose tese nahana?
5 Se fatyô u nengen a ikyav i tesen awashima u vough sha kwagh u or norom ikyaa ga la ken Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa mbara. Tindi u Mose yange tese ér hanma inyom i sha utaankaruhar yô i pase kpan u nan lu Oryuda yô i tuhwa, gayô i pase nan ken inyom i Jubili, inyom i i̱ vande van cii. Nahan kpa, kpan yange nana soo yô nan tsua a ishima i nan u lun kpan her. (Ôr Ekesodu 21:5, 6.) Kanyi yange i̱ mgbegha kpan u eren kwagh nee? Ka dooshima yange a mgbegha nan ve nan lumun u lun sha ikyev i orvesen u nan u fan kwagh la her ye.
6. Dooshima wasen se u norom ikyaa ga nena?
6 Kape se kpa Yehova a doo se ishima ve se tsegh ayol a ase sha ci na shi se eren sha iyoltseghan yase je la. (Rom. 14:7, 8) Apostoli Yohane nger ér: “Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na, man atindi a Na yô, a yuhwa ga.” (1 Yoh. 5:3) Dooshima ne keren kwagh na iyol na tsô ga. (1 Kor. 13:4, 5) Kwagh ka una zua se a uumace mbagenev yô, se mba norom ikyaa ga, kpa se mba hembe veren kwagh ve ken hemen a u wase sha er mbawanndor a vese ve doo se ishima yô. Se mba we ayol a ase ikyo tseegh ga kpa se mba keren kwagh u doon sha ci u mbagenev kpaa.—Fil. 2:2, 3.
7. U norom ikyaa ga la wasen se ken tom u pasen kwagh nena?
7 Mayange se na nen mbagenev gbev mbu nôngon sha kwaghôron wase shin sha ieren yase ga. (Ef. 4:29) Sha mimi yô, aluer ior mba mbamlu vev kua aeren a ve a lu kposo a a ase la doo se ishima yô, se palegh u eren hanma kwagh u una yange ve u zan hemen ken mcivir u Yehova cii. Man gba u se norom ikyaa ga ve se fatyô u eren kwagh ne ye. U tesen ikyav yô, anmgbianev mba kasev mba ve eren tom u mishen mba i hoghol ve u eren hwe ka vea lu hen ijiir i hwe u eren una na mbagenev gbev mbu nôngon, shin ape ior ve nengen kasev mba eren hwe ér ka udyambakasev yô, mba kera sendegh ér saa vea er hwe ga.—1 Kor. 10:31-33.
8. Mdoo u Aôndo a doo se ishima la una wase se se tese ser se ‘hemba ndahar’ a mbagenev nena?
8 Yehova ka una doo se ishima yô se mba kera kenden a ayol a ase sha ga. Mbahenen mba Yesu yange ve sendegh anyiman sha kwagh u or u nan lu orvesen yô, nahan a tôô wanye a ver hen atô ve, maa a kaa ér: “Anti or u nana rumun wanye ne ken iti Yam yô, ka Mo je nan rumun ye, man shi anti or u nan rumun Mo yô, nan ngu rumun Un u A tindim la kpaa. Gadia ka or u nan hembe ndahar ken a ven la, ka nan nan lu orvesen ye.” (Luka 9:48; Mar. 9:36) Alaghga a taver se asange asange kpishi u tesen ser se ‘hemba ndahar.’ Alaghga er se ye dyako i myen shi i saren se u kenden a iyol yase sha yô, a sar se u keren itizan, kpa aluer se hide a ayol a ase ijime yô se kera norom ikyaa ga.—Rom. 12:10.
9. Se tese ser se mba norom ikyaa ga nena?
9 Saa se lumun hemen u ior mba Aôndo a tsough ve ve lu mbatamen la ve se tese ser se mba norom ikyaa ga ye. Mbakristu cii fa er u dondon hemen u mba ve lu ityough la i lu a inja yô. Apostoli Paulu ôr kwagh u mserakaa ne wang shighe u nger Mbakorinte la, a kaa ér: “Sarem ka fa nen, ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu, man ityough ki kwase yô, gema ka nom, man ityough ki Kristu yô, ka Aôndo je.”—1 Kor. 11:3.
10. Aluer se norom ikyaa sha kwagh u tahav mbu Yehova ga yô se lu tesen ser nyi?
10 Ka sea norom ikyaa sha kwagh u hemen u Aôndo ga yô se lu tesen ser se mba a vangertiôr ken Ter wase u dooshima shi se suur sha a na kpaa. A fa uiniongo asev cii shi una na se injar kpaa. Aluer se fa kwagh ne nahan yô se norom ikyaa shighe u ior ve lu lahan se shin ve lu nyoon ishima a vese la ga. Paulu nger wener: “Aluer a fatyô yô, lu nen bem a ior cii ape kwagh wen a lu sha mi la.” Paulu maa hide wa se kwagh ér: “Ne mbadoon mo ishima, de oron nen iyev sha kwagh wen ga, kpa na nen iyugh i Aôndo ian, gadia i nger er: Ka Mo Me or iyev ye, ka Mo Me kimbi ye, kape Ter A kaa la.”—Rom. 12:18, 19.
11. Se tese ser se lumun hemen u Kristu nena?
11 Shi doo u se lumun hemen u Aôndo a ser a ver ken tiônnongo u Kristu la. Mpase ityough i môm kaa ér Kristu Yesu kôr “asan” a tiônnongo ken uwegh nagh ku yanegh. (Mpa. 1:16, 20) Jighilii yô, “asan” ne tile sha ityough ki mbamzough mba mbatamen shin mbakuran mba ken hanma tiônnongo. Mbakuran mban kpa mba we ayol a ve sha ikyev i hemen u Kristu shi mba dondon gbenda u yange eren kwagh a ior la kpaa. Hanma or ken tiônnongo cii nan dondon mserakaa u Yesu a ser a ver sha er “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” una naan se kwaghyan u ken jijingi sha ashighe ashighe la. (Mat. 24:45-47) Nahan ka sea henen akaawan a wanakiriki u jighjigh ne shi sea eren sha akaawan shon yô, se lu tesen ser se lumun hemen u Kristu, man kwagh ne ve a bem man mzough kpaa.—Rom. 14:13, 19.
Se Norom Ikyaa Ga sha Hanma Kwagh Ciili?
12. Ka sha hanma kwagh cii se norom ikyaa ga yee?
12 U norom ikyaa sha kwagh ga la tese ér se̱ nyiman jighjigh u nan wase shin se̱ per atindiakaa a Aôndo ga. Shighe u mbahemenev mba kwaghaôndo kaa a Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la ér ve de u tesen kwagh ken iti i Yesu yô ve er nena? Peteru man mbaapostoli mbagenev ôr gbar gbar ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.” (Aer. 4:18-20; 5:28, 29) Nahan nyian kpa mbahemenev mba gomoti ka vea wa tindi ér se de u pasen loho u dedoo kpa se de ga, se gema a gema gbenda u se pasen kwagh la sha er se hendan kwagh a ve ga shi se per tindi u Aôndo kpaa ga yô. Ka a wa tindi u yangen kwaghpasen u sha uya uya la yô, se ker igbenda igen i se pase ior kwagh sha er se za hemen u eren tom u Aôndo a ne se yô. Shi kape “tahav mbu [se] lu mbu sha ikyev” la ka mbua wa atabam sha mbamkombo asev kpa se nyôron ve ken uya mba anmgbianev ken myer je la.—Rom. 13:1; Heb. 10:24, 25.
13. Yesu ôr nyi sha kwagh u ungwan mbautahava?
13 Ken Ityesen i Yesu i sha Uwo la, yange pase er i doo u hendan kwagh a mbautahav ga yô, a kaa ér: “Aluer a lu or ka za yilan we ijir ngohol we riga yô, de nan nana̱ tôô ikyondo you i cirin iyol kpaa. Man shi hanma or [u ken gomoti] u nana kighir we er u̱ zende mail môm yô, za a nan zan zan uhar je.” (Mat. 5:40, 41)b Aluer se wa mbagenev ikyo shi sar se u wasen ve yô, se er kwagh u i kaa ér se er la tseegh ga, kpa a hemba nahala.—1 Kor. 13:5; Titu 3:1, 2.
14. Se lumun u nan ayol a ase sha ikyev i mba vendan mimi ga sha ci u nyi?
14 Er i sar se u lun ior mba norom ikyaa ga nahan kpa, mayange se lumun u nan ayol a ase sha ikyev i mba vendan mimi ga. Gba u se tile dông sha gbar ne sha er se kura mlu u wang u mimi man mzough u tiônnongo yô. Paulu nger sha kwagh u “anmgbianev mba aiev” wener: “Anshighe môm tsô kpaa se kera rumun u nan ayol a ase sha ikyev ve ga, sha er mimi u ivangeli a̱ lu a ven her gbem” yô. (Gal. 2:4, 5) Ior ka vea va hingir u vendan mimi je kpa, Mbakristu mba mimi ve tile dông sha kwagh u mimi.
Gba u Mbakuran Vea Norom Ikyaa Ga
15. Shighe u mbakuran mba ken Kristu ve zough imôngo yô, vea hanger sha kwagh ga nena?
15 Ieren igen i í gbe u mba i tsough ve ér ve lu mbakuran vea lu a mi yô ka u norom ikyaa sha kwagh ga la. Paulu nger ér: “Orkuran yô, . . . nana̱ lu or u lun inja legh legh [“norom ikyaa ga,” ngeren u shin kpe u NW].” (1 Tim. 3:2, 3) Kwagh ne hemba ngun hange hange cii shighe u mbatamen ve tem sha u nengen sha akaa a tiônnongo yô. Hanma ortamen u nan lu hen mkombo u mbatamen ve tem cii nana fatyô u wan zwa sha kwagh u i lu ôron la cii a mase kuren ye, kpa saa hanma ortamen cii nana lam ga. Or nana fatyô u geman mnenge u nan shighe u nan ongo mbagenev ve lu lamen sha akaawan a Ruamabera a a gbe a zough sha kwagh u i lu ôron la. Ortamen u nan vie tsough tsough yô nan sendegh sha mnenge u nan ga. Shighe u mbatamen ve hii u lamen sha kwagh yô, alaghga vea lu a mbamnenge kposo kposo, kpa aluer ve er msen shi ve hen sha kwagh shon zulee yô, mbatamen mba hiden a ayol a ve ijime, hanger ikyaa ga mbara vea lu ken mzough.—1 Kor. 1:10; Ôr Mbaefese 4:1-3.
16. Ka ieren i nyi i gbe u Orkristu u nan lu orkuran nana lu a mi?
16 Orkristu u nan lu ortamen yô nana̱ nongo sha afatyô u nan cii sha er nana eren kwagh sha gbenda u Aôndo a soo la yô. Shi gba u nana lu a ieren i norom ikyaa ga la shighe u nan lu kuran ikyumuile kpaa, sha er nana waan i̱ ikyo shi nana eren a i̱ sha ue yô. Apostoli Peteru nger ér: “Kura nen ikyumuile i Aôndo i i lu hen ven la, er ka sha ci u Aôndo nahan, i̱ de lu er i kighir ne a kighir ga, kpa i̱ lu sha asema a en; i̱ de lu sha ci u mtsera u dang ga, kpa i̱ lu sha gbashima je.”—1 Pet. 5:2.
17. Hanma or ken tiônnongo nana tese ér nan norom ikyaa ga sha gbenda u nan eren kwagh a mbagenev la nena?
17 Mbaganden mba ken tiônnongo ka ve wuese iwasen i agumaior a ne ve la, nahan ve er a ve sha inja. Agumaior di kpa ka a na mbaganden mba ve tse ken mcivir u Yehova la icivir. (1 Tim. 5:1, 2) Mbatamen mba ken Kristu ka ve ker anmgbianev mba vea na ve ityom ken tiônnongo yô, shi ka ve tese anmgbianev mban sha er vea kuma u kuran ikyumuile i Aôndo yô. (2 Tim. 2:1, 2) Gba u hanma Orkristu yô nana dondo kwaghwan u Paulu ne, a kaa ér: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve gadia mba kuran uuma enev er ka ior mba vea za pase kwagh u ve er la keng nahan. Ve̱ er nahan saan saan i̱ de lu sha ishima i vihin ga, gayô, á lu ne a inja ga.”—Heb. 13:17.
Mba hen Tsombor kpa Ve De Norom Ikyaa Ga
18. Ieren i norom ikyaa ga la ngi a inja ken tsombor sha ci u nyi?
18 Gba u mba hen tsombor kpa vea norom ikyaa ga. (Ôr Mbakolose 3:18-21.) Bibilo tese tom u hanma or u ken icombor i Mbakristu cii nana er yô. Ka ter nan lu ityough ki kwase u nan shi nan lu a tom u vesen u tesen mbayev mba nan ye. Gba u kwase di nana ungwan imo i nom u nan, shi gba u mbayev di vea nongo tsung vea ungwan imo i mbamaren vev, gadia ka kwagh u doon Ter je ne. Aluer hanma or hen tsombor nan ngu norom ikyaa ga sha inja vough yô, nana seer van a bem man mzough hen tsombor. Bibilo ngi a akav a suen kwagh ne.
19, 20. (a) Tese er mlumun u Yehova lumun mhen u ortyom na la a kaha kposo a mlumun u Eli lumun aeren a bo a ônov nav yô. (b) Akav ne tese mbamaren nyi?
19 Shighe u Samuel lu wanye la, Eli lu pristi u tamen ken Iserael. Nahan kpa ônov mba Eli, Hofeni man Pinehashi lu “udangmbaiorov, ve fa TER ga.” Eli ungwa kwaghbo u ônov nav er la, man shi er ve yaven a kasev mba ve eren tom hen hunda u tenti u kohol ker la yô. Nahan a er nyi? Eli kaa a ve ér aluer ka Yehova ve lu hemban un ato yô, or môm tsô nana er msen sha ci ve ga. Kpa a kôôm ve ga shi a tsaha ve kpaa ga. Kwagh ne na yô, ônov mba Eli za hemen u eren akaabo. Ken masejime yô, Yehova nenge ér ve kuma ku jighilii. Eli ongo ku ve yô, un kpaa a kpe. Nenge imba kwagh u vihin ne sha wono! Sha mimi yô, lu kwagh u sha mi ga je Eli er ye, gadia a lumun aeren a bo a ônov nav la, inja na yô a tsaha ve ga.—1 Sam. 2:12-17, 22-25, 34, 35; 4:17, 18.
20 Kpa gema nenge er gbenda u Aôndo a eren kwagh a mbatyomov nav la u kaha kposo a gbenda u Eli er kwagh a ônov nav la yô. Profeti Mikaia yange nenge mpase u sha mnenge u kpilighyol, ken mpase la a nenge Yehova kumba mkombo a mbatyomov Nav. Tsô Yehova pine mbatyomov mbara ér, ka an nana za mee iferor Ahaba, Tor u Iserael la sha er una za kpe? Nahan Yehova kegh ato ungwa akaa a ônov nav mba ken jijingi mbara lu ôron la cii. Tsô, môm ken mbatyomov mbara kaa ér una za mee un a za kpe. Yehova maa pine un er una za kure ityom la yô. Er mlumun u ortyom la kuma Yehova yô, a tindi un. (1 Utor 22:19-23) Doo u icombor i uumace cii ia hen kwagh sha kwagh ne, nahan vea kera sendegh sha kwagh ga. Kape i doo u Orkristu u nan lu nom man ter kpaa nana ungwa mbamhen mba kwase u nan kua ônov mba nan je la. Kpa aluer kasev man mbayev ôr mnenge ve sha kwagh shin ve ôr kwagh u ve soo je kpa, gba u vea sendegh ér saa i er ishima ve ga, kpa vea dondo kwagh u nom shin ter a tsough la, gadia ka un Ruamabera a ne un tahav mbura ye.
21. Se hen nyi ken ngeren u a dondo nee?
21 Se wuese kpishi er Yehova a umbur se sha dooshima man sha kwaghfan ér doo u se norom ikyaa ga nahan. (Ps. 119:99) Kwaghngeren u a dondo ne una wase se se fa er aluer se mba norom ikyaa ga ken ivese yase ve a saan se iyol yô.
[Footnotes]
a Apostoli Paulu yar tom a ishember i i lu ican u geman ken zwa Buter sha ishember i môm tseegh yô. Takerada ugen kaa ér: “Ieren ne wa u or kera hanger sha ian i nan i eren kwagh la ga man u wan mbagenev ikyo kua u eren a mbagenev sha mhôôn kpa ker.” Nahan ishember ne tese ieren i norom ikyaa ga man i eren kwagh sha kwaghfan, ka ieren i or hanger ér saa i̱ er sha kwagh u i nger shin inya la ga shin hanger sha ian i nan lu a mi i eren kwagh la ga. Asember a ken zwa Heberu man zwa Grika a Paulu yar tom a mi ken Bibilo shi i gem a heen ér ieren i sha kwaghfan la kpishi tese ieren i norom ikyaa ga la.
b Ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “If You Are Impressed Into Service,” u a lu ken Iyoukura [zwa Buter] i Febewari 15, 2005, peeji 23-26 la.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Aluer se mba norom ikyaa ga yô, ka kwagh u dedoo u nyi una due kere?
• Mbakuran vea tese ér mba norom ikyaa ga nena?
• Ieren i norom ikyaa ga la ngi a inja hen tsombor sha ci u nyi?
[Picture on page 4]
Mbatamen mba dondon gbenda u Yesu eren kwagh a mbagenev sha dooshima la
[Picture on page 6]
Mbatamen mba ken tiônnongo ka vea zua imôngo yô, ve er msen shi ve hen sha kwagh u ve lu ôron la, shi ve hanger ikyaa ga nahan ve lu ken mzough